14. člen MMSTO

Najmanj razvite države članice lahko odložijo uporabo določb tega sporazuma glede svojih sanitarnih ali fitosanitarnih ukrepov, ki vplivajo na uvoz ali uvožene proizvode, za obdobje pet let od dneva začetka veljavnosti Sporazuma o WTO. Druge članice države v razvoju lahko za dve leti od dneva začetka veljavnosti Sporazuma o WTO odložijo uporabo določb tega sporazuma, razen osmega odstavka 5. člena in 7. člena, glede svojih sanitarnih ali fitosanitarnih ukrepov, ki vplivajo na uvoz ali uvožene proizvode, kjer tako uporabo onemogoča pomanjkanje tehničnega strokovnega znanja, tehnične infrastrukture ali sredstev. 1. Sanitarni ali fitosanitarni ukrep – katerikoli ukrep, ki se uporabi: (a) za zavarovanje življenja ali zdravja živali ali rastlin na ozemlju članice pred tveganji zaradi vnosa, obstoja ali širjenja škodljivcev, bolezni in organizmov, ki prenašajo ali povzročajo bolezni; (b) za zavarovanje življenja ali zdravja ljudi ali živali na ozemlju članice pred tveganji, ki so posledica dodatkov, kontaminantov, strupov ali organizmov, ki povzročajo bolezni, v hrani, pijači in krmi; (c) za zavarovanje življenja ali zdravja ljudi na ozemlju članice pred tveganji zaradi bolezni, ki jih prenašajo živali, rastline ali proizvodi iz njih, ali zaradi vnosa, obstoja ali širjenja škodljivcev; ali (d) za preprečevanje ali omejevanje druge škode zaradi vnosa, obstoja ali širjenja škodljivcev na ozemlju članice. Sanitarni ali fitosanitarni ukrepi vključujejo vse ustrezne zakone, uredbe, predpise, zahteve in postopke, ki med drugim vključujejo merila za končni proizvod; postopke in metode proizvodnje; testiranje, kontrolo, postopke izdaje certifikata in odobritve; karantenske postopke vključno z ustreznimi zahtevami, povezanimi s prevozom živali ali rastlin ali z materiali, potrebnimi za njihovo preživetje med prevozom; določbe o ustreznih statističnih metodah, postopke vzorčenja in metode presoje tveganja; zahteve, povezane s pakiranjem in označevanjem, ki se neposredno nanašajo na neoporečnost hrane. 2. Harmonizacija – vzpostavitev, priznavanje in uporaba skupnih sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov v različnih članicah. 3. Mednarodni standardi, smernice in priporočila (a) za neoporečnost hrane, standardi, smernice in priporočila, ki jih je sprejela Komisija za Codex Alimentarius, ter se nanašajo na dodatke v hrani, veterinarska zdravila in ostanke pesticidov, kontaminante, postopke za analizo in vzorčenje ter kodekse in smernice za vzdrževanje higiene; (b) za zdravje živali in zoonoze, standardi, smernice in priporočila, razvita pod pokroviteljstvom Mednarodnega urada za kužne bolezni živali; (c) za zdravje rastlin, mednarodni standardi, smernice in priporočila, razvita pod pokroviteljstvom Sekretariata Mednarodne konvencije o varstvu rastlin v sodelovanju z regionalnimi organizacijami, ki delujejo v okviru Mednarodne konvencije o varstvu rastlin; in (d) za vprašanja, ki jih ne obravnavajo zgoraj navedene organizacije, ustrezni standardi, smernice in priporočila, ki jih oznanjajo ustrezne mednarodne organizacije, katerih članstvo je dostopno za vse članice, in ki jih Odbor ugotovi. 4. Presoja tveganja – presoja verjetnosti vnosa, obstoja ali širjenja škodljivca ali bolezni na ozemlju članice uvoznice v skladu s sanitarnimi ali fitosanitarnimi ukrepi, ki bi lahko bili uporabljeni, ter povezanih možnih bioloških in gospodarskih posledic; ali presoja možnih škodljivih posledic za zdravje človeka ali živali zaradi prisotnosti dodatkov, kontaminantov, strupov ali organizmov, ki povzročajo bolezni, v hrani, pijači ali krmi. 5. Ustrezna raven sanitarne in fitosanitarne zaščite – raven zaščite, za katero članica, ki uvaja sanitarni ali fitosanitarni ukrep za zaščito življenja ali zdravja ljudi, živali ali rastlin na svojem ozemlju, meni, da je ustrezna. OPOMBA: Številne članice ta koncept omenjajo kot “sprejemljiva raven tveganja”. 6. Območje brez škodljivcev ali brez bolezni – območje, bodisi celotne države, dela države ali vseh ali določenih delov več držav, kot so ga določile pristojne oblasti, kjer se ne pojavljajo določeni škodljivci ali bolezni. OPOMBA: Območje brez škodljivcev ali bolezni lahko obkrožuje, je obkroženo ali je poleg nekega območja – bodisi v delu države ali v geografskem območju, ki vključuje dele ali celote več držav – za katero se ve, da se je tam pojavila določena bolezen ali škodljivec, vendar se na njem izvajajo območni kontrolni ukrepi, kot je uvajanje zaščite, nadzora in vmesnih območij, ki bodo omejili ali zatrli določeno bolezen ali škodljivca. 7. Območje, kjer škodljivci ali bolezni niso močno razširjeni – območje bodisi celotne države, dela države ali vseh ali določenih delov več držav, kot so jih določile pristojne oblasti, kjer se je določena bolezen ali škodljivec pojavila na nizki stopnji ter se na njem izvajajo učinkoviti ukrepi nadzora, kontrole ali zatiranja. Objava predpisov 1. Članice zagotovijo, da se vsi sanitarni in fitosanitarni predpisi(5), ki so bili sprejeti, takoj objavijo, tako da omogočijo zainteresiranim članicam, da se seznanijo z njimi. 2. Razen v nujnih primerih članice dopuščajo razumno časovno obdobje med objavo sanitarnega ali fitosanitarnega predpisa in njegovim začetkom veljavnosti, zato da proizvajalci v članicah izvoznicah ter še posebej v članicah državah v razvoju prilagodijo svoje proizvode in načine proizvodnje zahtevam članice uvoznice. Informacijske točke 3. Vsaka članica zagotovi obstoj ene informacijske točke, katere naloga je odgovoriti na vsa ustrezna vprašanja zainteresiranih članic kakor tudi priskrbeti ustrezne dokumente o: (a) kateremkoli sanitarnem ali fitosanitarnem predpisu, sprejetem ali predlaganem na njenem ozemlju; (b) kateremkoli kontrolnem ali nadzornem postopku, proizvodnem ali karantenskem postopku, postopku določanja tolerance pesticidov in dodatkov v hrani, ki se izvajajo na njenem ozemlju; (c) postopkih presoje tveganj, dejavnikih, ki se upoštevajo, kakor tudi o določitvi ustrezne ravni sanitarne ali fitosanitarne zaščite; (d) članstvu in sodelovanju članice ali ustreznih teles na svojem ozemlju, v mednarodnih in regionalnih sanitarnih in fitosanitarnih organizacijah in sistemih kakor tudi v dvostranskih in mnogostranskih sporazumih v mejah tega sporazuma ter besedilih teh sporazumov in dogovorov. 4. Članice zagotovijo, da zainteresirane članice, ki zahtevajo kopije dokumentov, le-te dobijo po isti ceni (če obstaja), v katero niso vključeni stroški pošiljanja, kot državljani.(6) Postopki notifikacije 5. Če neki mednarodni standard, smernica ali priporočilo ne obstaja ali pa vsebina predlaganega sanitarnega ali fitosanitarnega predpisa v pretežni meri ni enaka mednarodnemu standardu, smernici ali priporočilu, lahko pa pomembno vpliva na trgovino drugih članic, članice: (a) objavijo obvestilo na začetni stopnji, tako da omogočijo zainteresiranim članicam, da se seznanijo s predlogom za sprejem določenega predpisa; (b) prek Sekretariata obvestijo druge članice o proizvodih, ki jih predpis vključuje, skupaj s kratko navedbo namena in razlogov za predlagani predpis. Take notifikacije morajo biti opravljene na začetni stopnji, ko je še možno predlagati amandmaje in dajati pripombe; (c) na zahtevo drugih članic priskrbijo kopije predlaganih predpisov, če pa je možno, določijo dele, ki se po vsebini razlikujejo od mednarodnih standardov, smernic ali priporočil; (d) brez diskriminacije dopustijo drugim članicam razumno časovno obdobje za pisne pripombe, za razpravo o teh pripombah na njihovo zahtevo ter upoštevajo pripombe in izide razprav. 6. Če za neko članico nastanejo ali pa utegnejo nastati nujni problemi v zvezi z varstvom zdravja, lahko ta članica po potrebi izpusti vse tiste stopnje, naštete v petem odstavku te priloge, če: (a) takoj prek Sekretariata obvesti druge članice o posebnem predpisu in proizvodih, ki jih vključuje, s kratko navedbo namena in razlogov za predpis, vključno z navedbo narave problema (-ov); (b) na zahtevo zagotovi kopije predpisov drugim članicam; (c) dovoli drugim članicam, da dajo pisne pripombe, razpravlja o teh pripombah na njihovo zahtevo ter upošteva pripombe in izide razprav. 7. Notifikacije Sektretariatu so v angleškem, francoskem ali španskem jeziku. 8. Razvite države članice na zahtevo drugih članic priskrbijo kopije dokumentov, če so le-ti obsežni, pa povzetke dokumentov, ki jih vključuje posebna notifikacija v angleškem, francoskem ali španskem jeziku. 9. Sekretariat takoj pošlje kopije notifikacij vsem članicam in zainteresiranim mednarodnim organizacijam ter opozori članice države v razvoju o kakršnihkoli notifikacijah, ki se nanašajo na proizvode, ki so zanje še posebej zanimivi. 10. Članice določijo osrednji organ, ki je na državni ravni odgovoren za izvajanje določb v zvezi s postopki notifikacij v skladu s petim, šestim, sedmim in osmim odstavkom te priloge. Splošni pridržki 11. V tem sporazumu nič ni možno razlagati kot zahtevo: (a) da se zagotavljajo podrobnosti ali kopije osnutkov ali objava besedil v kakšnem drugem jeziku, kot je jezik članice, razen kot je določeno v osmem odstavku te priloge; ali (b) da članice razkrijejo zaupne informacije, ki bi ovirale uveljavljanje sanitarne ali fitosanitarne zakonodaje ali ki bi posegale v zakonite trgovinske interese določenih podjetij. 1. Članice glede kateregakoli postopka, s katerim preverjajo in zagotavljajo izvajanje sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov, zagotavljajo, da: (a) se ti postopki izvedejo in končajo brez nepotrebnih zamud in na način, ki ni manj ugoden za uvožene proizvode kot za enake domače proizvode; (b) je običajno trajanje vsakega postopka objavljeno ali da se pričakovano trajanje postopka sporoči prosilcu na njegovo zahtevo; ko prejme neko vlogo, pristojni organ takoj pregleda, ali je dokumentacija popolna, in prosilca natančno in v celoti obvesti o vseh pomanjkljivostih; pristojni organ, takoj ko je mogoče, natančno in v celoti obvesti prosilca o odločitvi v postopku, tako da ta po potrebi lahko ustrezno ukrepa; četudi ima vloga pomanjkljivosti, pristojni organ v možnem obsegu nadaljuje s postopkom, če prosilec to zahteva, ter na zahtevo prosilca obvesti, na kateri stopnji je postopek, vsako zamudo pa pojasni; (c) so zahteve po informacijah omejene na potrebno za ustrezne postopke kontrole, pregleda in odobritve, vključno z odobritvijo uporabe dodatkov ali z določitvijo meja toleranc za kontaminante v hrani, pijači ali krmi; (d) se spoštuje zaupnost informacij o uvoženih proizvodih, ki izhajajo ali pa so dane v zvezi s kontrolo, pregledom ali odobritvijo na način, ki ni nič manj ugoden kot za domače proizvode in ki spoštuje zakonite trgovinske interese; (e) so vse zahteve za kontrolo, pregled in odobritev posameznih vzorcev ali proizvodov omejene na to, kar je razumno in potrebno; (f) so vse pristojbine za postopke za uvožene proizvode enake v primerjavi s pristojbinami, ki se zaračunavajo za enake domače proizvode ali za proizvode s poreklom v neki drugi članici, ter ne smejo biti višje, kot so dejanski stroški storitve; (g) bi se pri določanju kraja zmogljivosti, ki se uporabljajo za postopke, ter pri izbiri vzorcev uvoženih proizvodov uporabila enaka merila kot za domače proizvode, da bi zmanjšali težave prosilcev, uvoznikov, izvoznikov ali njihovih zastopnikov na najmanjšo možno mero; (h) kadarkoli se spremenijo specifikacije proizvoda po kontroli in pregledu v luči veljavnih predpisov, se postopek za spremenjeni proizvod omeji na potrebno za določitev, ali obstaja primerno zaupanje, da proizvod še vedno ustreza določenim predpisom; in (i) obstaja postopek za obravnavo pritožb v zvezi z uporabo teh postopkov ter za ustrezno ukrepanje, če je pritožba upravičena. Če ima članica uvoznica sistem za odobravanje uporabe dodatkov v hrani ali določitev meja toleranc za kontaminante v hrani, pijači ali krmi, ki prepoveduje ali omejuje proizvodom, ki take odobritve nimajo, dostop na njen domači trg, mora članica uvoznica proučiti možnost uporabe ustreznega mednarodnega standarda kot podlage za dostop do sprejema končne odločitve. 2. Če sanitarni ali fitosanitarni ukrep določa kontrolo na ravni proizvodnje, članica, na katere ozemlju se proizvodnja odvija, zagotovi potrebno pomoč, da omogoči kontrolo in delo nadzornih organov. 3. V tem sporazumu nič ne preprečuje članicam, da na svojem ozemlju opravljajo razumen pregled. 1 V tem sporazumu sklicevanje na XX (b). člen vključuje tudi uvod k temu členu. 2 Za namene tretjega odstavka 3. člena obstaja znanstvena utemeljitev, če na podlagi proučitve in ovrednotenja vseh razpoložljivih znanstvenih informacij v skladu z ustreznimi določbami tega sporazuma članica ugotovi, da ustrezni mednarodni standardi, smernice ali priporočila niso zadostni, da bi dosegli ustrezno raven sanitarne in fitosanitarne zaščite. 3 Za namene šestega odstavka 5. člena ukrep ne omejuje trgovine bolj, kot je potrebno, razen če obstaja še drug ukrep, ki je razumno na voljo in upošteva tehnično in gospodarsko izvedljivost, s katerim se lahko doseže ustrezna raven sanitarne ali fitosanitarne zaščite in bistveno manj omejuje trgovina. 4 Za namene teh definicij “žival” vključuje ribe in divjad; “rastlina” vključuje gozdove in divje rastlinstvo; “škodljivci” vključujejo plevel; in “kontaminanti” vključujejo pesticide in ostanke veterinarskih zdravil in tujkov. 5 Sanitarni in fitosanitarni ukrepi v obliki zakonov, uredb ali pravilnikov, ki imajo splošno veljavo. 6 Če se ta sporazum sklicuje na “državljane”, ta izraz v primeru ločenega carinskega ozemlja članice WTO pomeni osebe, fizične ali pravne, s sedežem ali z dejansko in dejavno industrijsko ali trgovinsko enoto na tem carinskem ozemlju. 7 Postopki kontrole, pregleda in odobritve med drugim vključujejo tudi postopke vzorčenja, testiranja in izdaje potrdil. Članice se sklicujejo na to, da so se ministri v Punti del Este sporazumeli, da “bo cilj pogajanj na področju tekstila in oblačil oblikovanje možnosti, ki bi dopuščale končno integracijo tega področja v GATT na osnovi poostrenih pravil in disciplin GATT, kar bi prispevalo k nadaljnji liberalizaciji trgovine”, sklicujejo tudi na to, da je bilo z Odločitvijo Odbora za trgovinska pogajanja iz aprila 1989 dogovorjeno, da se mora proces integracije začeti po sklenitvi Urugvajskega kroga mnogostranskih trgovinskih pogajanj in da mora biti po naravi progresiven, nadalje sklicujejo, da je bilo dogovorjeno, da bodo najmanj razvite države članice deležne posebne obravnave, ter se sporazumejo, kot sledi: