Uredba o ratifikaciji protokola zasedanja mešane komisije Republike Slovenije in Zvezne republike Nemčije za kulturo od 4. do 6. maja 1994 v Ljubljani

Ratificira se protokol o zasedanju mešane komisije Republike Slovenije in Zvezne republike Nemčije za kulturo od 4. do 6. maja 1994, podpisan v Ljubljani 6. maja 1994.

Protokol se v izvirniku v slovenskem jeziku glasi*: Na podlagi 15. člena Sporazuma o sodelovanju v kulturi z dne 18. 6. 1993 je bilo od 4. do 6. maja 1994 v Ljubljani prvo zasedanje slovensko-nemške mešane komisije za kulturo. Slovensko delegacijo je vodila podsekretarka Tanja Orel-Šturm, nemško pa poslanik dr. Winfried Heide. Dežele v Zvezni republiki Nemčiji je zastopal dr. Gerd Harms, državni sekretar v Ministrstvu za izobraževanje, mladino in šport dežele Brandenburg. Drugi člani slovenske in nemške delegacije so razvidni iz 1. in 2. priloge k temu protokolu. Strani obravnavata stanje slovensko-nemške kulturne izmenjave in razvijata predloge za nadaljnje sodelovanje v kulturi, vključno z izobraževanjem in znanostjo. Strani poudarjata, da so slovensko-nemški kulturni stiki dosegli novo kakovost, ki jo opredeljuje dosežena neodvisnost in mednarodno priznanje Slovenije ter ponovna združitev Nemčij. Strani poudarjata pomen tega prvega zasedanja mešane komisije za kulturo na podlagi Sporazuma o sodelovanju v kulturi, ki je bil podpisan 18. junija 1993 in ki po njunem prepričanju odpira nove možnosti za sodelovanje v kulturi. Strani sta si edini v cilju, da si bosta po najboljših močeh na vseh ravneh prizadevali za svobodno in neposredno izmenjavo ter neposredna srečanja in dialog vseh, ki delujejo v kulturi. Pozdravljata sodelovanje na regionalni in lokalni ravni z raznovrstnim vključevanjem posameznih dežel Zvezne republike Nemčije. V zvezi s tem dajeta priznanje zlasti dolgoletnemu sodelovanju Slovenije z deželo Bavarsko. Podrobno so bile obravnavane naslednje točke: I. Znanost in visoko šolstvo 1. Strani poudarjata skupno željo, da nadalje razvijata sodelovanje na področju znanosti ter visokega šolstva. Svoje visokošolske in znanstvene ustanove spodbujata k navezavi neposrednih stikov in pogodbeno dogovorjenih partnerstev. Strani predajata seznam obstoječih partnerstev med visokimi šolami (3. in 4. priloga). Nemška stran opozarja na program Nemške službe za akademske izmenjave (Deutscher Akademischer Austauschdients – DAAD) za pospeševanje partnerstev med visokošolskimi ustanovami. 2. Strani pozdravljata navezavo stikov med rektorji slovenskih univerz in visokošolsko rektorsko konferenco (Hochsculrektorenkonferenz – HRK). Nemška stran je pripravljena, da preko visokošolske rektorske konference z informacijami in svetovanjem podpre reformo slovenskega sistema visokega šolstva in znanosti. V zvezi s tem bo HRK še okrepila svoje stike s slovenskimi rektorji. Marca 1994 je tričlanska skupina slovenskih strokovnjakov na povabilo HRK obiskala Univerzitetni celoviti visoki šoli (Universität-Gesamthochschule) Siegen in Paderborn ter se na HRK v Bonnu pogovarjala o uvajanju strokovnega visokošolskega študija v Sloveniji. Nemška stran posreduje željo Akademije znanosti v Göttingenu za razširitev sodelovanja s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti v Ljubljani na konferencah, ki jih organizira Komisija za jugovzhodno Evropo Akademije znanosti v Göttingenu. 3. Strani pozdravljata neposredno sodelovanje med Ministrstvom za šolstvo in šport, Ministrstvom za kulturo in Ministrstvom za znanost in tehnologijo v Republiki Sloveniji z Nemško službo za akademske izmenjave (Deutscher Akademischer Austauschdienst – DAAD). 4. V okviru tega sodelovanja daje slovenska stran nemški strani naslednje štipendije: – do pet 10-mesečnih štipendij za podiplomske specializacije in izpopolnjevanje za vse stroke; – do štiri štipendije za nemške slaviste za udeležbo na Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture s simpozijem; – do tri štipendije v trajanju od dveh tednov do treh mesecev za študijska bivanja na visokošolskih ustanovah v Sloveniji za ugledne nemške znanstvenike. Nemška stran daje preko DAAD slovenski strani naslednje vrste štipendij: – 10-mesečne štipendije za slovenske diplomante vseh smeri do 32. leta starosti; po potrebi je pred tem možen dvo- do šestmesečni jezikovni tečaj na eni od izpostav Goethejevega inštituta v Nemčiji; čas štipendiranja je v posameznih primerih možno podaljšati; – enosemestrske oziroma kratkotrajne štipendije za študente višjih letnikov (od 3. leta študija dalje) in diplomante germanistike in sorodnih smeri (nemško deželoznanstvo, nemški jezik ipd.) do 32. leta starosti; podaljšanje časa štipendiranja pri teh štipendijah ni možno; – visokošolske štipendije za poletne tečaje za študente višjih letnikov in diplomante predvsem humanističnih smeri (možne so tudi druge smeri) z dobrim znanjem nemščine za udeležbo na tečajih nemških visokih šol; kandidati ne smejo biti starejši od 32 let; – dvotedenska do trimesečna študijska in raziskovalna bivanja v Nemčiji za slovenske doktorje znanosti. 5. Strani nudita študentom naravoslovnih in tehničnih ved ter gozdarske in kmetijske smeri druge države v okviru programa IAESTE (International Association for the Exchange of Students for Technical Experience), posredovanje za dvo- do trimesečne strokovne prakse v poletnih mesecih v industrijskih obratih, na inštitutih visokih šol in v drugih raziskovalnih ustanovah svoje države. Na slovenski strani bosta za posredovanje zadolženi Študentska organizacija Univerze v Ljubljani in Študentska organizacija Univerze v Mariboru, na nemški strani pa DAAD. 6. Slovenska stran je pripravljena podpreti enkrat letno 14-dnevno študijsko potovanje skupine nemških študentov pod vodstvom visokošolskega učitelja. Namen teh potovanj je posredovanje strokovnih stikov in spoznavanje Slovenije. DAAD je pripravljena podpirati študijska potovanja skupin slovenskih študentov pod vodstvom visokošolskega učitelja v Nemčijo (za približno dva tedna). Namen teh potovanj je posredovanje strokovnih stikov in spoznavanje Nemčije. 7. Strani podpirata posredovanje visokošolskih učiteljev vseh strokovnih smeri na visokih šolah druge države: a) za daljše obdobje – najmanj šest mesecev, b) za krajše obdobje – od enega do treh mesecev. Strani pozdravljata tudi izmenjavo gostujočih profesorjev. 8. Predizbiro kandidatov za različne vrste štipendij opravi izbirna komisija na podlagi javnega razpisa, ki ga DAAD in njene slovenske partnerske ustanove skupaj izvedejo na vseh visokih šolah, če tega v medsebojnem dogovoru ne uredijo drugače. Predizbirno komisijo sestavljajo predstavniki države, ki štipendiste pošilja (znanstveniki ter sodelavci organizacij za izmenjavo in pristojnih ministrstev), in predstavniki države, ki štipendiste sprejema (sodelavci veleposlaništva, znanstveniki, ki delajo v državi, ki štipendiste pošilja, predstavniki organizacij za izmenjavo v kraju). Pravico do glasovanja imajo praviloma samo tisti znanstveniki, ki so člani predizbirne komisije. Vsak kandidat, ki s svojo kandidaturo izpolnjuje razpisne pogoje, časovne pogoje in smernice za ponudbo štipendij, ima pravico, da je njegova prošnja obravnavana. Pravico do končne odobritve štipendije si pridržuje tista stran, ki štipendijo podeljuje. O predlogih predizbirnih komisij se strani obvestita po diplomatski poti. Prav tako se po diplomatski poti obvestita o odobrenih štipendijah. 9. Država sprejemnica izda za štipendiste in lektorje pred njihovim odhodom dovoljenje za bivanje, ki jim dovoljuje večkraten vstop in izstop. Strani se dogovorita, da se o vstopih oseb, navedenih v prvem stavku te točke, čimprej obvestita po diplomatski poti. 10. Nemška stran opozarja na raziskovalne štipendije fondacije Alexander von Humboldt-Stiftung (AvH) za daljše raziskovalno bivanje v Zvezni republiki Nemčiji, za katere se lahko potegujejo visoko kvalificirani slovenski doktorji znanosti do 40. leta starosti tudi neposredno pri navedeni nemški ustanovi. 11. Za nemške doktorje znanosti v starosti do 38 let je možno zagotoviti Feodor-Lynenove raziskovalne štipendije za daljše raziskovalno bivanje na tistih inštitutih, na katerih delajo slovenski znanstveniki, ki so prejemali štipendije fondacije AvH. 12. Fondacija AvH načrtuje v novembru 1994 v Gradcu kolokvij za vse nekdanje avstrijske raziskovalne štipendiste AvH, na katerega so povabljeni tudi vsi nekdanji raziskovalni štipendisti AvH iz Slovenije. 13. Nemška raziskovalna skupnost (Deutsche Forschungsgemeinschaft – DFG) daje v okviru svojih finančnih možnosti na prošnjo slovenskih znanstvenih ustanov na razpolago znanstveno literaturo nemških avtorjev. 14. Strani pozitivno ocenjujeta dolgoročno znanstveno-tehnično sodelovanje. II. Šolstvo 15. Strani proučujeta možnosti za izmenjavo učencev (v Sloveniji zlasti na področju srednjih šol) in partnerstva med šolami. S slovenske strani je za to sodelovanje pooblaščen Zavod za šolstvo in šport Republike Slovenije v sodelovanju s posameznimi šolami, z nemške strani pa Pedagoška služba za izmenjave (Pädagogischer Austauschdienst – PAD) Konference kulturnih ministrov. 16. Strani pozdravljata ustanovitev Društva slovenskih učiteljev nemškega jezika. 17. Goethejev inštitut je pripravljen sodelovati pri slovenskih projektih za pripravo učnih načrtov in učbenikov za nemški jezik ter ustrezno dodatno usposabljati slovenske avtorje učbenikov nemškega jezika. Za posebne projekte bo v utemeljenih primerih dal na razpolago učno gradivo. III. Poučevanje in učenje jezikov obeh strani 18. Strani izražata priznanje stanju pouka nemškega jezika v Sloveniji. Od 1. 3. 1993 deluje pri Zavodu za šolstvo in šport Republike Slovenije v Ljubljani strokovni svetovalec za nemščino kot tuji jezik, ki ga je poslala Zvezna uprava – centrala za šolstvo v tujini. Slovenski strani svetuje pri vseh vprašanjih pouka nemščine na slovenskih šolah. Nemška stran prosi, da se strokovnemu svetovalcu tudi v prihodnje zagotovi največja možna podpora. 19. Strani pozdravljata, da so na nekaterih nemških visokih šolah dane možnosti za študij slovenskega jezika in književnosti. Strani poudarjata pomen delovanja visokošolskih lektorjev. Slovenska stran izraža prepričanje, da bo na podlagi dosedanjih dogovorov odprt lektorat na Centru za slovenski jezik Univerze v Tübingenu, po možnosti že v študijskem letu 1994/1995. Strani izražata priznanje delu lektorjev na univerzah v Ljubljani in Mariboru, ki sta bili tja poslana s posredovanjem DAAD. 20. Strani izražata priznanje prizadevanjem nemških dežel, da podpirajo dopolnilni pouk maternega jezika za slovenske otroke. Slovenska stran izraža svoj interes za nadaljnji razvoj dopolnilnega pouka v maternem jeziku. Mešana komisija priporoča pristojnim organom obeh strani, da na naslednjem zasedanju mešane komisije poročajo o razvoju dopolnilnega pouka maternega jezika in pouka slovenskega jezika. 21. V zvezi z uvedbo mature v Republiki Sloveniji slovenska stran izraža željo, da se nadaljuje sodelovanje Republiškega izpitnega centra in maturitetnih organov v Republiki Sloveniji z ustanovami v Zvezni republiki Nemčiji. Slovenska stran želi sodelovati z Inštitutom za raziskovanje testov in nadarjenosti študijske fondacije nemškega naroda, Bonn (Institut für Test- und Begabungforschung der Studienstifftung des Deutschen Volkes) in Pedagoškim inštitutom Univerze v Hamburgu (Pädagogisches Institut der Universität Hamburg). 22. Nemška stran preko Goethejevega inštituta podpira slovenske visoke šole in ustanove za izobraževanje učiteljev z osnovno opremo v obliki strokovnih knjig in avdiovizualnih pripomočkov za študij nemškega jezika. Nemška stran je v Sloveniji z ustreznimi ukrepi pripravljena sodelovati pri projektih za pripravo in uresničevanje izobraževalnih načrtov za bodoče učitelje nemškega jezika. 23. Nemška stran preko Goethejevega inštituta podeljuje štipendije za metodično-didaktično izpopolnjevanje in za boljše poznavanje nemške dežele za učitelje nemškega jezika in za pisce učbenikov. Razen tega daje Goethejev inštitut štipendije za jezikovno izpopolnjevanje multiplikatorjev (vodij nadaljnjih seminarjev) v kulturni izmenjavi in v Sloveniji sodeluje na izpopolnjevalnih seminarjih za strokovnjake s področja izobraževanja in izpopolnjevanja učiteljev nemščine ter za učitelje nemščine na slovenskih osnovnih in srednjih šolah. Dežela Brandenburg bo proučila možnosti za udeležbo slovenskih učiteljev nemškega jezika na tečajih za nadaljnje izobraževanje učiteljev. O podrobnostih se bosta dogovorili Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije in Ministrstvo za izobraževanje, mladino in šport dežele Brandenburg. 24. Nemška stran nadalje omogoča preko Pedagoške službe za izmenjave (Pädagogischer Austauschdienst – PAD) Konference kulturnih ministrov: – štiritedenska študijska bivanja za učence in učenke kot nagrado za odličen uspeh pri nemškem jeziku v okviru programa za nagrajevanje učencev (mednarodni program za nagrajence); – enotedenske izpopolnjevalne tečaje za učitelje iz držav članic Sveta za kulturno sodelovanje (CDCC) Sveta Evrope. Nemška stran prosi slovensko, da še naprej na primeren način objavlja informacije o izpopolnjevalnih tečajih Sveta Evrope. IV. Poklicno izobraževanje in izobraževanje odraslih 25. Strani pozdravljata zelo tesno in uspešno sodelovanje med Zvezo ljudskih univerz Slovenije ter nemško Zvezo ljudskih šol in vanj vključenimi ustanovami. Nemška stran izjavlja, da je tudi v prihodnje za usposabljanje multiplikatorjev (vodij seminarjev) za jezikovno, kulturno in poklicno dopolnilno izobraževanje in izobraževanje odraslih pripravljena dati slovenskim ljudskim univerzam na razpolago mesta za gostovanja na dvostranskih in evropskih seminarjih, strokovnih posvetovanjih in konferencah. Hkrati daje nemška stran dve mesti za večtedenske hospitacije za slovenske strokovnjake poklicnega izobraževanja. V. Množična občila – arhivi 26. Strani pozdravljata podpis Dogovora med Knjižnico Otona Župančiča in Goethejevim inštitutom München o ustanovitvi nemške čitalnice v Ljubljani ter njeno predvideno odprtje v letu 1994. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije bo do 31. maja 1994 zagotovilo namestitev nemške čitalnice v Knjižnici Otona Župančiča oziroma bo, če to ne bo mogoče, v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in šport Republike Slovenije, ki je tudi zelo zainteresirano za odprtje te čitalnice, do 30. junija 1994 zagotovilo začasno namestitev nemške čitalnice v drugih prostorih na podlagi navedenega dogovora. Nemška stran pozdravlja hiter in pragmatičen odziv slovenske strani na probleme v zvezi z ureditvijo čitalnice. 27. Nemška stran prosi slovensko, da omogoči povezanost te čitalnice z vsemi knjižnicami v državi. 28. Nemška stran je v skladu s svojimi možnostmi še naprej pripravljena darovati knjige in časopise. 29. Strani pozdravljata sodelovanje na področju televizije, ki že obstaja med 3 SAT in TV Slovenijo. 30. Strani izražata priznanje dobremu sodelovanju med arhivi in podpirata nadaljnje poglabljanje in širitev tega sodelovanja tudi glede na to, da se zlasti v bavarskih arhivih hranijo pomembne listine o zgodovini Slovenije. VI. Gledališka in likovna umetnost, glasba 31. Strani pozdravljata sodelovanje na področju glasbe, gledališča, baleta, folklore in razstavne dejavnosti ter soglašata, da je treba s tem sodelovanjem nadaljevati in ga po možnosti širiti ter poglabljati. Partnerja za stike na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti sta na slovenski strani med drugimi: Glasbena mladina Slovenije in Zveza kulturnih organizacij Slovenije. Partnerji za stike na nemški strani so med drugimi: Inštitut za stike s tujino (Institut für Auslandsbeziehungen), Goethejev inštitut in Nemški glasbeni svet (Deutscher Musikrat). Nemški glasbeni svet nudi gostovanja nemških ljubiteljskih in mladinskih glasbenih skupin ter mladih poklicnih umetnikov in izmenjavo mladinskih glasbenih ansamblov. Sodelovanje med občinami, mesti, regijami/deželami obeh strani igra posebno vlogo. 32. Strani v zvezi s tem izražata priznanje za uspešno predstavitev Republike Slovenije v Regensburgu oktobra 1993. 33. Slovenska stran obvešča, da bo predvidoma leta 1997 v Ljubljani Evropski kulturni mesec in izraža upanje, da bo nemška stran sodelovala na raznovrstnih prireditvah. Strani pozdravljata namen Družbe za stike s tujino (Auslandsgesellschaft) dežele Severno Porenje – Vestfalija, da v sodelovanju z mestom Essen ob Evropskem vrhu v Essnu ponudi Sloveniji možnost predstavitve. 34. Nemška stran daje preko Ministrstva za znanost, raziskovanje in kulturo dežele Brandenburg štipendijo za enega/eno umetnika/umetnico iz Slovenije za trimesečno študijsko bivanje v umetniški hiši Schloss Wiepersdorf. VII. Mladina in šport 35. Strani si prizadevata pospeševati izmenjavo skupin mladih in strokovnjakov za delo z mladino. 36. Strani si nadalje prizadevata za pospeševanje izmenjav v športu na vseh ravneh, tudi na področju šol in visokih šol. VIII. Splošne določbe 37. Strani soglašata, da vse ustanove, ki so povezane z uresničevanjem navedenih ukrepov, krijejo stroške na način, kot je to običajno v mednarodnih stikih (potne stroške prevzame država, ki osebe pošilja, stroške bivanja pa država, ki jih sprejme). Prav tako se strinjata, da se bodo ustanove, pristojne za uresničitev navedenih ukrepov, neposredno med seboj dogovorile o podrobnostih v zvezi z načinom izvedbe. 38. Strani se strinjata, da štipendisti ne plačujejo pristojbin za študij in da se jim omogoča brezplačna uporaba knjižnic, laboratorijev, znanstvenih naprav in pripomočkov. Štipendije so po veljavnem pravu o dajatvah oproščene davkov, pristojbin in podobnih dajatev. Štipendije nemške strani za slovenske štipendiste zajemajo praviloma stroške bivanja, kot so stanovanje, prehrana in zdravstveno zavarovanje. Slovenska stran zagotovi nemškim štipendistom brezplačno stanovanje v študentskih domovih, visokošolskih ustanov, zdravstveno oskrbo in denarni dodatek v domači valuti. IX. Naslednje zasedanje mešane komisije za kulturo 39. Strani se dogovorita, da bo naslednje zasedanje mešane komisije za kulturo leta 1996 v Nemčiji. Točen čas in kraj bosta dogovorjena po diplomatski poti. Ta protokol je sestavljen v slovenskem in nemškem jeziku. Obe besedili sta identični. Ljubljana, 6. maja 1994 Vodja slovenske delegacije Tanja Orel-Šturm l. r. Vodja nemške delegacije Dr. Winfried Heide l. r. slovenska delegacija 1. Tanja Orel-Šturm, podsekretarka v Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije, vodja delegacije 2. Petja Stanovnik, svetovalka ministra v Ministrstvu za znanost in tehnologijo Republike Slovenije 3. Melita Steiner, višja svetovalka v Ministrstvu za šolstvo in šport Republike Slovenije 4. Simona Možina, svetovalka I v Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije 5. Lidija Šega, svetovalka ministra v Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije, prevajalka 6. Tatjana Kovačič, svetovalka I v Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije, sekretarka delegacije nemška delegacija 1. poslanik dr. Winfried Heide, vodja delegacije 2. dr. Gerd Harms, državni sekretar v Ministrstvu za izobraževanje, mladino in šport dežele Brandenburg, namestnik vodje delegacije 3. dr. Rolf Schuster, legacijski svetnik v Ministrstvu za zunanje zadeve Zvezne republike Nemčije 4. gospa Ingeborg Trautluft, referentka za kulturo Veleposlaništva Zvezne republike Nemčije v Ljubljani 5. študijski direktor Helmut Sauermann, strokovni svetovalec za nemščino kot tuj jezik 6. gospa Helena Blatnik Hauzler, prevajalka 1. Meduniverzitetno sodelovanje text=". (podpisani sporazumi) – Univerza v Ljubljani – Univerza Regensburg – Univerza Tübingen – Univerza Leipzig – Tehniška Univerza Bremen – Tehniška Univerza Dresden – Firedrich-Alexander Univerza Erlangen-Nürnberg – Univerza Osnabrück – Znanstveno-raziskovalna visoka šola za tehniko in gospodarstvo Zittau/Görlitz – Univerza v Mariboru – Philipps Univerza Marburg – Univerza Bayreuth – Tehniška Univerza München – Visoka strokovna šola München" 2. Medfakultetno sodelovanje text="a) Filozofska fakulteta v Ljubljani – oddelek za germanske jezike – Univerza Erlangen-Nürnberg – Univerza Bayreuth – Univerza München – Univerza Regensburg – Univerza Heidelberg – Univerza Leipzig – Univerza Berlin – Univerza Hamburg – Univerza Dresden – Univerza Tübingen – oddelek za slov. jez. – Univerza Göttingen – Univerza Berlin – Univerza Regensburg – Univerza Tübingen – oddelek za romanistiko – Univerza Regensburg – oddelek za filozofijo – Univerza München – Univerza Würzburg – oddelek za etnologijo – Univerza Berlin – Univerza Frankfurt am Main – Univerza Bayreuth – oddelek za geografijo – Univerza Augsburg – Univerza Marburg – Univerza Frankfurt am Main – Univerza Regensburg b. Akademija za glasbo – Visoka šola za glasbo v Münchnu c. Fakulteta za strojništvo – Univerza Essen – Tehniška univerza Stuttgart – Tehniška univerza München – Tehniška univerza Darmstadt d. FNT – oddelek za montanistiko – Tehniška univerza Clausthal – oddelek za fiziko – Univerza Ludvig- Maximilian München – Univerza Heidelberg – Univerza Regensburg – Univerza Würzburg – Ruhr Univerza Bohum – oddelek za farmacijo – Univerza Regensburg – oddelek za tekstilno tehnologijo – Univerza Hamburg – Univerza Ulm – Tehniška univerza Dresden – Strokovno-tehniško visoka šola Reutlingen e. Biotehniška fakulteta – oddelek za živinorejo – Univerza Bonn- Kmetijska fakulteta f. Tehniška fakulteta Maribor – oddelek za gradbeništvo – Tehniška univerza München – oddelek za elektrotehniko, računalništvo in informatiko – Tehniška univerza München – vzpostavitev sodelovanja z: – Univerzo v Stuttgartu – Visoko strokovno šolo Karlsruhe g. Pedagoška fakulteta Maribor – oddelek za biologijo – Univerza v Marburgu Vzpostavitev sodelovanja: – oddelek za geografijo – Univerza Frankfurt a. Main – oddelek za vzgojo predšolskih otrok – Visoka šola za šport Köln h. Visoka kmetijska šola Maribor – vzpostavitev sodelovanja z Visoko strokovno šolo Wiesbaden" HRK Visokošolska rektorska konferenca (HRK/B4) Ahrstraße 39 * D-53175 Bonn * tel.: (0228)88 7-127 * fax: (0228)88 7-180 Slovenija Strokovna visoka šola Aachen Univerza Maribor sporazum iz leta 1992 področja: termodinamika, zgorevalna tehnika področja sodelovanja: – izmenjava znanstvenega podmladka – skupno raziskovalno delo Univerza Bayreuth Univerza Maribor sporazum iz leta 1984 področja: pravo, ekonomija, jezikoslovje, glasbene in gledališke raziskave, geografija področja sodelovanja: – izmenjava študentov – izmenjava znanstvenega podmladka – izmenjava učiteljev – izmenjava raziskovalcev – izmenjava neznanstvenega osebja – skupne izobraževalne prireditve – skupno raziskovalno delo – izmenjava publikacij sodelovanje pri prenovi visoke šole – uvajanje novih študijskih smeri – reorganizacija izobraževanja diplomantov Humboldtova univerza v Berlinu Univerza Ljubljana Tehnična univerza Clausthal Univerza Ljubljana pogodba iz leta 1982 področja: metalurgija, preoblikovanje materialov, livarstvo, rudarstvo, mineralogija, veda o materialih, znanosti o zemlji področja sodelovanja: – izmenjava študentov – izmenjava znanstvenega podmladka – izmenjava učnega osebja – skupne izobraževalne prireditve – skupno raziskovalno delo – skupne prireditve – izmenjava publikacij sodelovanje pri prenovi visoke šole – razvijanja novih učnih programov – hospitacije – tečaji za dopolnilno izobraževanje Strokovna visoka šola Dortmund Univerza Ljubljana pogodba iz leta 1988 področje: socialno delo področja sodelovanja: – izmenjava študentov – izmenjava učnega osebja – skupni študijski programi – skupne izobraževalne prireditve – priznavanje študijskih dosežkov – izmenjava publikacij Tehnična univerza Dresden Univerza Ljubljana pogodba iz leta 1992 področje: krajinska arhitektura področja sodelovanja: – izmenjava raziskovalcev – skupno raziskovalno delo – skupne prireditve – izmenjava publikacij Univerza Leipzig Univerza Ljubljana pogodba iz leta 1992 področja: kemija, teologija, ekonomske znanosti področja sodelovanja: – izmenjava učnega osebja – izmenjava raziskovalcev – skupne izobraževalne prireditve – skupno raziskovalno delo – skupne prireditve – izmenjava publikacij Philipps univerza Marburg Univerza Maribor pogodba iz leta 1982 področja: jezikoslovje, germanistika področja sodelovanja: – izmenjava študentov – izmenjava znanstvenega podmladka – izmenjava učnega osebja – izmenjava raziskovalcev – izmenjava neznanstvenega osebja – skupno raziskovalno delo – skupne prireditve – dogovori o štipendijah – izmenjava publikacij Univerza Ludwiga Maximiliana München Univerza Ljubljana korespondenca iz leta 1977 področja sodelovanja: – izmenjava študentov – skupne izobraževalne prireditve Strokovna visoka šola München Univerza Maribor področja: strojegradnja, tehnika vozil, elektrotehnika področja sodelovanja: – izmenjava študentov – izmenjava znanstvenega podmladka – izmenjava učnega osebja – izmenjava raziskovalcev – izmenjava neznanstvenega osebja – skupne prireditve – dogovori o štipendijah sodelovanje pri prenovi visoke šole – ustanavljanje strokovnih visokih šol – hospitacije Univerza Osnabrück Univerza Ljubljana pogodba iz leta 1992 področje: pedagogika področja sodelovanja: – izmenjava študentov – izmenjava znanstvenega podmladka – izmenjava učnega osebja – izmenjava raziskovalcev – skupne izobraževalne prireditve – skupno raziskovalno delo – skupne prireditve sodelovanje pri prenovi visoke šole – razvoj novih učnih programov – uvajanje novih študijskih smeri Univerza Regensburg Univerza Ljubljana pogodba iz leta 1976 področje: pravo, ekonomske znanosti, gospodarska informatika, ekonomika podjetij, kemija, farmacija, fizika, psihologija, pedagogika, stara zgodovina, vzhodnoevropska zgodovina, geografija, germanistika, anglistika, slavistika področja sodelovanja: – izmenjava študentov – izmenjava znanstvenega podmladka – izmenjava učnega osebja – izmenjava raziskovalcev – skupno raziskovalno delo – skupne prireditve – dogovori o štipendijah – izmenjava publikacij sodelovanje pri prenovi visoke šole načrtovano Teološki seminar Ljubljana pogodba iz leta 1980 področje: katoliška teologija področje sodelovanja: – izmenjava raziskovalcev Eberhard-Karls univerza Tübingen Univerza Ljubljana pogodba iz leta 1992 področje: Filozofska fakulteta področja sodelovanja: – izmenjava študentov – izmenjava znanstvenega podmladka – izmenjava raziskovalcev – skupno raziskovalno delo – skupne prireditve – dogovori o štipendijah Strokovna visoka šola Wiesbaden Univerza Ljubljana pogodba vsa strokovna področja področje sodelovanja: – izmenjava študentov Visoka šola za tehniko in gospodarstvo Zittau-Görlitz (FH) Univerza Ljubljana dogovor področja: matematika, naravoslovne znanosti, strojegradnja, fizika

Za izvajanje protokola skrbijo Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za šolstvo in šport in Ministrstvo za zunanje zadeve.

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe. Št. 680-02/93-20/6-8 Ljubljana, dne 16. februarja 1995 Janko Deželak l. r. Podpredsednik * Besedilo protokola v nemškem jeziku je na vpogled v Službi za mednarodnopravne zadeve Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije.