Navodilo o pripravi ocen ogroženosti

S tem navodilom se urejata vsebina in način priprave ocen ogroženosti ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja ob naravnih in drugih nesrečah.

Ocena ogroženosti se pripravi za vsako posamezno nevarnost naravne in druge nesreče. Ocene ogroženosti pripravijo pristojni državni in občinski organi ter gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije v skladu z 38. in 44. členom zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami glede na stopnjo ogroženosti.

Podlaga za pripravo ocene ogroženosti so raziskave, študije in druge strokovne podlage, ki se nanašajo na:

-     podnebne, geografske, hidrološke, geološke, vegetacijske, seizmološke, ekološke in druge značilnosti ogroženega območja;

-     prostorske značilnosti (gostota pozidanosti, lokacija pomembnih objektov za zaščito in reševanje, objektov, ki dodatno ogrožajo okolico, in drugo);

-     gospodarske, prometne energetske, demografske, kulturne, epidemiološke in druge značilnosti ogroženega območja.

Ocena ogroženosti zaradi naravne in druge nasreče mora vsebovati podatke in ocene o:

-     virih nevarnosti;

-     možnih vzrokih nastanka nesreče;

-     verjetnosti pojavljanja nesreče;

-     vrsti, oblikah in stopnji ogroženosti;

-     poteku in možnem obsegu nesreče;

-     ogroženih prebivalcih, živalih, premoženju in kulturni dediščini;

-     verjetnih posledicah nesreče;

-     verjetnosti nastanka verižne nesreče;

-     možnosti predvidevanja nesreče.

Ocena ogroženosti zaradi industrijske nesreče mora vsebovati podatke in ocene o:

-     lastniku oziroma upravljalcu tehnološkega procesa, postrojenja in sredstev za delo, ki pomenijo nevarnost za nastanek nesreče;

-     lokaciji in vrsti tehnološkega procesa, postrojenjih in sredstvih za delo, ki pomenijo nevarnost za nastanek nesreče;

-     številu zaposlenih na ogroženi lokaciji;

-     številu ljudi, ki so neposredno izpostavljeni nevarnosti;

-     kratek opis (scenarij) izrednih dogodkov, ki se lahko razvijejo v nesrečo, iz katerega so razvidni približna količina izpusta nevarnih snovi, stopnja nevarnosti in možne posledice za ljudi in okolje, približna površina prizadetega območja, časovni potek, v katerem se lahko nepredvideni dogodek razvije v nesrečo, ter pregled nujnih ukrepov za preprečitev oziroma zmanjšanje verjetnosti nastanka in posledic nesreče z navedbo opreme in postopkov, ki bi se pri tem uporabili.

Ocena ogroženosti iz 4. in prejšnjega člena mora vsebovati tudi predloge za izvajanje zaščite, reševanja in pomoč ter preprečitev oziroma ublažitev in odpravo posledic nesreče.

Ocena ogroženosti se praviloma pripravi v oblikah:

-     pisnega gradiva (študije, analize, ocene);

-     prikaza podatkov o količinah in vrednostih na kartah v merilih 1 : 250.000, 1 : 50000, 1 : 25000 ali 1 : 5000 glede na vrsto in obseg nevarnosti;

-     računalniških programskih rešitev, ki omogočajo prenos podatkov v geografski informacijski sistem Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje.

Nosilci izdelave ocen ogroženosti morajo uskladiti ocene ogroženosti s tem navodilom v dveh letih po njegovi uveljavitvi.

Ocene ogroženosti se morajo obnoviti vsakih pet let oziroma vsakič, ko nastanejo spremembe pri virih ogrožanja.

To navodilo začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 856-440/95 Ljubljana, dne 22. junija 1995. Minister za obrambo Jelko Kacin l. r.