Pravilnik o štipendiranju

Ta pravilnik določa merila za podeljevanje pravosodnih štipendij (v nadaljnjem besedilu: štipendija), postopek določanja višine štipendij ter postopek dodeljevanja štipendij.

Ministrstvo, pristojno za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), vsako leto določi okvirno število štipendij, ki jih bo razpisalo za posamezen letnik študija v skladu s tem pravilnikom, pri čemer upošteva kadrovske potrebe in obseg proračunskih sredstev, namenjenih za štipendije.

Štipendija se lahko podeli kandidatu, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

-        je študent pravne fakultete v Republiki Sloveniji;

-        je državljan Republike Slovenije;

-        je pri izpitih v zadnjem šolskem letu dosegel povprečno oceno vsaj 7,5 oziroma prav dober učni uspeh;

-        se obveže, da bo po končanem študiju sklenil delovno razmerje pri sodišču oziroma drugem pravosodnem organu, za najmanj toliko časa, kolikor je trajalo štipendijsko razmerje.

Merila za podeljevanje štipendij so:

-        učni oziroma študijski uspeh v zadnjem šolskem letu;

-        število opravljenih izpitov;

-        število doseženih točk na maturi, če se vlaga prošnja za štipendijo za prvi letnik;

-        bruto dohodek na družinskega člana.

Višina štipendije se določi glede na študijski uspeh, kraj bivanja in stroške šolanja. Študijski uspeh in kraj bivanja sta ovrednotena kot sledi: Študijski uspeh Izobraževanje v kraju stalnega prebivanja št. točk Izobraževanje izven kraja stalnega prebivanja št. točk 6,0 do 7,0 570 1040 7,1 do 7,3 685 1155 7,4 do 7,6 775 1245 7,7 do 7,8 835 1305 7,9 do 8,1 920 1390 8,2 do 8,3 980 1450 8,4 do 8,6 1070 1540 8,7 do 8,9 1155 1625 9,00 do 10,0 1465 1935 Študijski uspeh Izobraževanje v kraju stalnega prebivanja št. točk Izobraževanje izven kraja stalnega prebivanja št. točk 6,0 do 7,0 570 1040 7,1 do 7,3 685 1155 7,4 do 7,6 775 1245 7,7 do 7,8 835 1305 7,9 do 8,1 920 1390 8,2 do 8,3 980 1450 8,4 do 8,6 1070 1540 8,7 do 8,9 1155 1625 9,00 do 10,0 1465 1935 Štipendistu pripada povračilo stroškov šolanja v višini 300 točk za vsako študijsko leto, ko je upravičen do prejema štipendije. Štipendistom, ki se izobražujejo zunaj kraja stalnega prebivališča in se do mesta izobraževanja vsakodnevno vozijo, se mesečno povrnejo tudi potni stroški v višini cene javnega prevoza. Število točk za posameznega štipendista se določi glede na študijski uspeh v preteklem šolskem letu. Štipendistu prvega letnika pripada število točk: 775 (izobraževanje v kraju stalnega prebivanja) oziroma 1245 točk (izobraževanje izven kraja stalnega prebivanja). Uspeh se določi tako, da se izračuna poprečje vseh številčno označenih ocen, doseženih od 1. oktobra do 30. septembra v preteklem študijskem letu. Na podlagi kriterijev, ki jih določi komisija iz 6. člena pravilnika, Ministrstvo za pravosodje lahko štipendistom odobri povračilo stroškov za dodatno izobraževanje tujih jezikov. (črtan)

Višino točke iz prejšnjega člena določa Vlada Republike Slovenije in se usklajuje glede na rast izhodiščne plače za prvi tarifni razred (koeficient 1.00) po kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti. Višina štipendije ne sme biti nižja od 30 % zajamčenega osebnega dohodka v skladu s 55. členom zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 5/91), zmanjšanega za davke in prispevke od zajamčenega osebnega dohodka. Višina štipendije se med šolskim letom valorizira glede na rast plač delavcev v republiških upravnih organih. (črtan)

Štipendija se dodeli na podlagi razpisa, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in vsebuje naslednje podatke:

-        fakulteto oziroma študijski program za pridobitev izobrazbe diplomirani pravnik,

-        število razpisanih štipendij,

-        pogoje za pridobitev štipendije,

-        rok, v katerem je potrebno vložiti prijavo,

-        merila za podeljevanje štipendij,

-        pogoj, da bo štipendist po končanem izobraževanju sklenil delovno razmerje pri sodišču oziroma drugem pravosodnem organu, za najmanj toliko časa, kolikor je trajalo štipendijsko razmerje.

Po objavljenem razpisu za podelitev štipendij izbere kandidate komisija, ki jo sestavlja predsednik in dva člana, ki jih imenuje minister, pristojen za pravosodje, izmed uslužbencev ministrstva (v nadaljnjem besedilu: komisija).

Prošnji za štipendijo je treba priložiti:

-        dokazilo o vpisu v tekoči letnik izobraževanja;

-        dokazilo o učnem oziroma študijskem uspehu zadnjega letnika izobraževanja;

-        potrdilo o številu doseženih točk na maturi, če prosilec vlaga prošnjo za štipendijo za prvi letnik študija;

-        potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije;

-        kratek življenjepis;

-        kopijo odločbe o odmeri dohodnine za osebe, ki so prosilca dolžne preživljati po zakonu, za predzadnje leto pred letom, v katerem se vlaga prošnjo;

-        potrdilo o stalnem prebivališču;

-        dokazilo oziroma izjava o bivanju izven kraja stalnega prebivališča, če prosilec biva izven kraja stalnega prebivališča. Prošnje, vložene po izteku roka in prošnje, ki niso popolne in jih kandidati v določenem roku niso dopolnili, ministrstvo po določbah zakona o splošnem upravnem postopku zavrže s sklepom, zoper katerega je dovoljeno sprožiti upravni spor.

Na podlagi popolnih prošenj komisija določi vrstni red kandidatov za dodelitev štipendij za posamezni letnik, pri čemer upošteva merila iz 2.b člena tega pravilnika. Vrstni red kandidatov, ki prosijo za dodelitev štipendije za prvi letnik, se določi tako, da imajo prednost prosilci z boljšim učnim uspehom zaključnega letnika srednje šole. V primeru enakega učnega uspeha imajo prednost prosilci z višjim številom točk, doseženih na maturi. V primeru enakega števila točk, doseženih na maturi, imajo prednost prosilci z nižjim dohodkom na družinskega člana. Vrstni red kandidatov, ki ne prosijo za dodelitev štipendije za prvi letnik, se določi tako, da imajo prednost prosilci z boljšim povprečnim študijskim uspehom v predhodnem letniku, izračunanim na dve decimalki. V primeru enakega študijskega uspeha imajo prednost prosilci z več opravljenimi izpiti. V primeru enakega števila opravljenih izpitov imajo prednost prosilci z nižjim dohodkom na družinskega člana.

Komisija ob upoštevanju vrstnega reda in določbe 2. člena tega pravilnika izbere kandidate, ki bodo pozvani k sklenitvi pogodbe o štipendiranju.

O izbiri kandidatov za štipendije mora komisija pismeno obvestiti vse prosilce. Prosilec, ki se z izbiro ne strinja, lahko v osmih dneh od prejema obvestila vloži ugovor na ministra za pravosodje, ki dokončno odloči o zadevi. Prosilec ima pravico do vpogleda v dokumentacijo.

Medsebojna razmerja med ministrstvom za pravosodje in štipendistom se uredijo s pismeno pogodbo. Za ministrstvo pogodbo podpiše minister za pravosodje, oziroma po njegovem pooblastilu drug delavec ministrstva. V pogodbi se določijo pravice in obveznosti štipendista in ministrstva za pravosodje kot štipenditorja v skladu s tem pravilnikom ter območje sodnega okraja, kjer bo sklenil delovno razmerje.

Štipendija se izplačuje vnaprej vsak mesec do desetega v mesecu do konca študija v skladu z določili zakona in statuta fakultete o trajanju šolanja. Če štipendist konča šolanje pred rokom, določenim v statutu iz prejšnjega odstavka, mu ministrstvo za pravosodje izplača znesek v višini preostalih štipendij v enkratnem znesku. Če ima štipendist podaljšan absolventski staž po statutu fakultete, kar dokaže s potrdilom fakultete, se mu štipendija izplačuje tudi za čas podaljšanja absolventskega staža. Štipendist je dolžan na začetku vsakega študijskega leta predložiti ministrstvu za pravosodje potrdilo o vpisu v naslednji letnik ter potrdilo o opravljenih izpitih preteklega študijskega leta.

Če komisija ugotovi, da štipendist svojih obveznosti ne izpolnjuje redno, mu začasno ustavi izplačevanje štipendije. Komisija lahko določi štipendistu rok, v katerem mora opraviti zaostale obveznosti. Za štipendista, ki v predpisanem roku izpolni svoje obveznosti, komisija prekliče začasno ustavitev izplačevanja štipendije z veljavnostjo od dneva prenehanja izplačevanja. Štipendist, ki obveznosti ne izpolni, izgubi pravico do štipendije. V primeru, da je štipendistu dovoljen ponoven vpis v isti letnik, ne izgubi pravice do štipendije, vendar se mu štipendija ne izplačuje za čas, ko ponavlja letnik.

Štipendist izgubi pravico do nadaljnjega prejemanja štipendije in mora vrniti vse izplačane zneske štipendije skupaj z zamudnimi obrestmi izračunanimi po zakoniti obrestni meri:

-        če ne dokonča študija v roku, ki je predpisan za dokončanje študija oziroma v podaljšanem roku, ki ga lahko iz opravičenih razlogov predpiše komisija;

-        če preneha študirati oziroma je izključen iz fakultete na katero je bil vpisan ob sklenitvi pogodbe o štipendiranju;

-        če med prejemanje štipendije po tem pravilniku dobi štipendijo še pri drugem štipenditorju ali če se redno zaposli;

-        če med študijem sporoči ministrvu za pravosodje, da ni pripravljen skleniti delovnega razmerja v skladu s pogodbo o štipendiranju. Štipendist mora vrniti vse izplačane zneske štipendij skupaj z obrestmi, če po končanem študiju ne sklene delovnega razmerja v skladu s pogodbo o štipendiranju; če mu pred pretekom časa, ko bi moral biti zaposlen v pravosodnem organu, po lastni volji ali krivdi delovno razmerje preneha, pa mora vrniti ustrezen del izplačanih štipendij skupaj z obrestmi.

V primerih iz prvega odstavka prejšnjega člena mora štipendist vrniti zneske, ki jih je prejel kot štipendijo skupaj z obrestmi, in sicer v 30 dneh od roka, ki ga določi ministrstvo za pravosodje. Komisija lahko dovoli štipendistu obročno odplačevanje dolgovanega zneska s tem, da posamezen obrok ne more biti manjši, kot je bila višina mesečne štipendije v zadnjem letu štipendiranja. Če štipendist obveznosti ne more izpolniti zaradi objektivnih razlogov (bolezen, invalidnost, težke socialne razmere) ga lahko ministrstvo za pravosodje delno ali v celoti oprosti vračila štipendije.

Štipendist je dolžan pismeno obvestiti ministrstvo za pravosodje, da je končal študij, in sicer najkasneje v 15 dneh po opravljeni diplomi. Ministrstvo za pravosodje je dolžno zagotoviti štipendistu zaposlitev najkasneje v dveh mesecih po zaključku šolanja, sicer je štipendist po poteku tega roka prost svojih pogodbenih obveznosti.

Štipendist ima zoper vsako odločitev komisije v roku 8 dni od vročitve pravico ugovora. O ugovoru dokončno odloči minister za pravosodje. Pravilnik o štipendiranju (Uradni list RS, št. 14/95) vsebuje naslednji končni določbi: Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik o štipendiranju (Uradni list SRS, št. 32/82).

Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o štipendiranju (Uradni list RS, št. 19/96) vsebuje naslednjo končno določbo: »3. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Pravilnik o spremembi in dopolnitvah Pravilnika o štipendiranju (Uradni list RS, št. 83/02) vsebuje naslednjo končno določbo: »2. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o štipendiranju (Uradni list RS, št. 34/04) vsebuje naslednji prehodni in končno določbo: 9. člen Za kandidate, ki so že v štipendijskem razmerju, se ne uporabljajo določbe tega pravilnika. 10. člen Ne glede na določbo 2. člena tega pravilnika se za leto 2004/2005 podeli osem štipendij in sicer: za prvi letnik tri, za drugi letnik dve, za tretji letnik dve in za četrti letnik eno štipendijo, kar ministrstvo objavi v razpisu. 11. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.