Pravilnik o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov

Zaradi zagotavljanja poseka samo tistih dreves, ki so bila izbrana, mora Zavod za gozdove Slovenije drevje za možni posek označiti. Izbrano drevo za možni posek nad 10 cm prsnega premera se vidno označi z žigom na koreninskem vratu tako, da ostane oznaka vidna na panju tudi po poseku drevesa, lahko pa tudi z barvo v prsni višini. Drevesa do 10 cm prsnega premera in drevesa, ki so bila za možni posek izbrana pri redčenjih do faze drogovnjaka, se ne glede na določbo iz prejšnjega odstavka označujejo le v prsni višini z barvo. Ne glede na drugi odstavek tega člena se na območjih, kjer je z gozdnogospodarskim načrtom gozdnogospodarske enote ali z gozdnogojitvenim načrtom določeno, da posamična izbira drevja za možni posek ni obvezna, skupina dreves, izbrana za možni posek, oziroma skupina dreves, v kateri bodo za možni posek izbrana posamična drevesa brez posamične izbire, označi z barvno črto na obrobnih drevesih.

Drevesa, izbrana za posek, je treba zaradi spremljanja razvoja gozdov evidentirati glede na vrsto sečnje, drevesno vrsto, prsni premer in število. V primeru, da posamična izbira drevja za možni posek ni obvezna in v primeru, da dreves, poškodovanih zaradi naravne ujme, ni mogoče posamično izbrati, je treba za evidenco poseka po drevesnih vrstah oceniti število in debelinsko strukturo dreves za posek.

Izbiro drevja za možni posek lahko v sodelovanju z lastniki gozdov opravljajo le pooblaščeni delavci Zavoda za gozdove Slovenije.

Čas sečnje in spravila je treba prilagoditi biološkemu utripu gozda. Če je le mogoče, se sečnja opravi zunaj vegetacijske dobe oziroma v času, ko se najmanj vznemirjajo prosto živeče živali.

Za posek izbrano drevo se mora posekati tako, da višina panja, merjena na zgornji strani pobočja, ni večja od 15 cm oziroma od tretjine njegovega premera. Na večjih strminah, na skalovitem terenu, ob vlakah, v primerih varstva zemljišča in sestoja pred plazovi, v primerih podrtih ali zlomljenih dreves ter pri panjevski sečnji je lahko višina panja tudi večja, uravnava pa se v odvisnosti od ekoloških razmer in funkcije panjev po poseku oziroma od lastnosti drevesne vrste.

Drevesa je treba podirati in iz njih izdelovati gozdne lesne sortimente tako, da se ne poškodujejo sosednja drevesa in pomladek v večji meri, kot je to neizogibno, da se ne poškodujejo gozdne prometnice, obrežja vodotokov in režim odvodnjavanja ter da posekana drevesa ali sortimenti ne ovirajo ali ogrožajo hoje po gozdnih poteh ter prometa na cestah in železnicah oziroma delovanja drugih infrastrukturnih objektov. V gozdu ni dovoljeno puščati obviselih ali na polpodrtih dreves.

Pri spravilu gozdnih lesnih sortimentov je treba uporabljati spravilna sredstva in tehnologijo, ki so prilagojena naravnim razmeram oziroma občutljivosti gozdnih sestojev in tal. Gozdni lesni sortimenti se morajo spravljati tako, da se ne poškodujejo pomladek, drevje, gozdna tla, gozdne vlake, poti in ceste ter da se ne poslabša režim odtoka voda v večji meri, kot je to neizogibno. Takoj po končanem spravilu je treba sanirati poškodbe na pomladku in drevju ter odpraviti poškodbe na gozdnih tleh ter gozdnih vlakah, poteh, stezah in cestah ter vzpostaviti čim ugodnejši režim odtoka vode. Pri spravilu s traktorji in drugimi samohodnimi stroji je dovoljeno vlačiti ali prevažati gozdne lesne sortimente le po gozdnih vlakah oziroma poteh. Po gozdnih cestah je dovoljeno vlačiti gozdne lesne sortimente samo zaradi njihovega sortiranja in zlaganja. Poškodbe na cestišču mora povzročitelj odpraviti takoj po končanem delu. Gozdnih lesnih sortimentov ni dovoljeno spravljati po tleh v hudourniških jarkih in po njihovih pobočjih, po plazovitih tleh in po strmih, erodibilnih pobočjih (npr. na dolomitnih rendzinah, koluvialnih tleh ipd.).

Gozdnih lesnih sortimentov in sečnih ostankov ni dovoljeno zlagati in puščati v strugah potokov in hudournikov, v jarkih, na pasiščih prosto živečih živali, v kalih ali kalužah, ob vodnih izvirih in na gozdnih prometnicah. Gozdne lesne sortimente je dovoljeno zlagati pod in nad cesto le tako, da ne ogrožajo prometa in da je zagotovljena varnost pred njihovim proženjem na cesto ali po pobočju in da je drevje zavarovano pred poškodbami.

V gozdu ni dovoljeno izkopavati panjev posekanih ali kako drugače podrtih dreves v strminah, v območju hudournikov in v gozdovih na sušnih oziroma drugih ranljivih rastiščih.

Sečišče se mora urediti takoj po poseku drevja in. spravilu gozdnih lesnih sortimentov, najpozneje pa v dveh mesecih po začetku sečnje, razen če z drugimi predpisi ali odločbo Zavoda za gozdove Slovenije ni določen krajši rok. Sečišče je urejeno, če so: • posekana vsa drevesa, ki so bila pri sečnji ali spravilu močneje poškodovana; • iz gozda spravljeni vsi gozdni lesni sortimenti; • veje in vrhači iglavcev razžagani in zloženi na kupe oziroma v primeru strojne sečnje založeni tudi v sečne poti ali v primeru uporabe procesorske glave na dvigalu žičnice, zloženi na kupe tudi ob kamionski cesti;

- (črtana); - pri redčenju ali panjevski sečnji debelejše veje listavcev razžagane in razprostrte po gozdnih tleh; • pri pomladitvenih sečnjah sečni ostanki zloženi tako, da ne ovirajo razvoja mladja; • pri končnem poseku za umetno obnovo sečni ostanki primerno razžagani in zloženi v redi ali kupe tako, da je površina pripravljena za sajenje; • odpravljene poškodbe na gozdnih tleh in gozdnih vlakah, ki predstavljajo nevarnost za pričetek erozije, in če so odstranjeni vsi sečni ostanki iz strug potokov in hudournikov; • sečni ostanki odstranjeni z gozdnih poti in prometnic, z mejnikov, iz kaluž in vodnih izvirov ter s kmetijskih zemljišč in z zunanjih gozdnih robov; • odstranjeni vsi nelesni odpadki, ki so nastali pri opravljanju del.

Zavod za gozdove Slovenije mora za vsako sečišče ugotoviti, ali so izpolnjene določbe iz 10. člena tega pravilnika.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik o gozdnem redu (Uradni list SRS, št. 31/86).

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.