39. člen

Delavec ima pravico do odsotnosti z dela brez nadomestila plače (neplačan dopust) do 30 dni v posameznem koledarskem letu pod pogojem, da odsotnost ne bo bistveno motila delovnega procesa v naslednjih primerih:

-     neodložljivega osebnega opravka,

-     zasebnega potovanja,

-     nege družinskega člana, ki ni medicinsko indicirana,

-     zdravljenja na lastne stroške,

-     strokovnega izpopolnjevanja, kadar delavec nima pravice do odsotnosti z nadomestilom plače,

-     sodelovanja na kulturnih in športnih prireditvah kot izvajalec,

-     sodelovanja na kongresih, konferencah itd, političnih strank in drugih organizacij kot delegat ali član vodstva. V primeru odsotnosti delavca z dela brez pravice do nadomestila plače, delavcu pravice in obveznosti iz delovnega razmerja mirujejo. Prispevke iz delovnega razmerja delavca za ta čas lahko plača zavod, razen v primerih iz prve in druge alineje prvega odstavka. Delavec je lahko odsoten z dela brez nadomestila plače tudi nad 30 dni v posameznem koledarskem letu, če to dopušča delovni proces. V primeru odsotnosti z dela nad 30 dni brez pravice do nadomestila plače, se delavcu ta odsotnost všteva v zavarovalno dobo, če sam poravna ustrezne prispevke.