Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o prevozu potnikov in stvari v mednarodnem cestnem prometu (BHRMCP)

Ratificira se Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o prevozu potnikov in stvari v mednarodnem cestnem prometu, podpisan na Otočcu 14. julija 1992.

Sporazum se v izvirniku v slovenskem in hrvaškem jeziku glasi: Vladi Republike Slovenije in Republike Hrvaške (v nadaljnjem besedilu: podpisnici sporazuma) sta se z namenom, da bi prispevali k razvoju prevoza potnikov in stvari, kot tudi tranzita čez svoje ozemlje sporazumeli, da sta ob upoštevanju varstva okolja in prometne varnosti recipročnost in liberalizacija temelja za sklenitev tega sporazuma, s katerim se ureja naslednje:

Prevozniki podpisnic sporazuma lahko pod pogoji, predpisanimi v tem sporazumu, opravljajo mednarodni cestni prevoz med državama podpisnicama sporazuma, prevoz za in iz tretjih držav ter tranzit čez njihovo ozemlje z vozili, ki so registrirana v njihovih državah. Pravico iz prvega odstavka tega člena imajo samo prevozniki, ki so v svojih državah pooblaščeni za mednarodni prevoz v cestnem prometu.

Prevozniki in vozno osebje so ob prevozu po ozemlju druge države podpisnice sporazuma dolžni upoštevati njene zakone in predpise.

Linijski prevoz potnikov je po tem sporazumu prevoz potnikov z avtobusi na določeni liniji po vnaprej določenem itinererju, voznem redu in tarifi. Tranzitni prevoz potnikov je po tem sporazumu prevoz, ki se začne na ozemlju ene države podpisnice sporazuma, poteka čez ozemlje druge države podpisnice sporazuma, pri čemer potniki ne smejo vstopati in izstopati, konča pa se na ozemlju tretje države. Prevoznik lahko opravlja linijski prevoz potnikov, po odobrenem voznem redu tudi z več avtobusi, če ga opravlja z vsemi avtobusi na celotni relaciji, za katero je vozni red odobren. Avtobus je po tem sporazumu motorno vozilo, namenjeno za prevoz potnikov, ki ima poleg sedeža za voznika še več kot osem

(8)sedežev.

Linijski prevoz potnikov v bilateralnem in tranzitnem prometu kot tudi pogoji za njegovo opravljanje se določijo na podlagi dogovora pristojnih organov podpisnic sporazuma ali na podlagi sporazuma Mešane komisije iz 21. člena tega sporazuma.

Avtobusna linija se v bilateralnem in tranzitnem prometu odobri na podlagi posebnih dovoljenj. Posebno dovoljenje iz prvega odstavka tega člena izdajo pristojni organi podpisnic sporazuma vsak za svoj del proge na ozemlju svoje države, in sicer na recipročni podlagi, če se podpisnici sporazuma ne dogovorita drugače. Rok veljavnosti posebnega dovoljenja sporazumno določijo pristojni organi podpisnic sporazuma.

Posebno dovoljenje za avtobusno linijo iz 5. člena tega sporazuma se izda na podlagi zahtevka, ki ga prevoznik naslovi na pristojni organ tiste podpisnice sporazuma, v kateri je bil avtobus registriran. Zahtevek je treba vložiti v dveh. izvodih in mora vsebovati podatke, ki so predpisani z zakonodajo države podpisnice sporazuma iz 1. odstavka tega člena, ter načrt linije z vrisanimi postajami in kilometrsko oddaljenostjo. Pristojni organi imajo pravico zahtevati tudi druge podatke, za katere menijo, da so potrebni.

Avtobusna linija je odobrena in se lahko opravlja prevoz, potem ko pristojna organa podpisnic sporazuma drug drugemu izročita posebni dovoljenji z zahtevanimi prilogami.

Pri prevozu potnikov iz 5. člena tega sporazuma mora biti v avtobusu posebno dovoljenje v izvirniku ali njegova kopija, ki jo overi pristojni organ podpisnice sporazuma. Obrazec posebnega dovoljenja iz prvega odstavka tega člena določi Mešana komisija iz 21. člena tega sporazuma.

Za prosti prevoz potnikov med državama podpisnicama sporazuma ni potrebno dovoljenje, ko se ista skupina potnikov vozi z istim avtobusom: – pri krožni vožnji, ki se začne in konča v državi, v kateri je bil registriran avtobus, ne da bi potniki vstopali in izstopali iz avtobusa; – pri potovanju, ki se začne v državi, v kateri je bil registriran avtobus, in konča na ozemlju druge države podpisnice sporazuma, če se v državo registracije vrača prazen avtobus. Za izmenične vožnje potnikov, za vstop praznega avtobusa prevoznika ene podpisnice sporazuma na ozemlje druge države podpisnice sporazuma ter za druge vrste prostega prevoza potnikov med državama podpisnicama sporazuma je potrebno dovoljenje pristojnega organa druge podpisnice sporazuma. Število dovoljenj iz drugega odstavka tega člena določijo na recipročni podlagi vsako leto pristojni organi podpisnic sporazuma ali na seji Mešane komisije iz 21. člena tega sporazuma. Pri prostem prevozu potnikov mora biti v avtobusu potna listina s seznamom potnikov in številkami osebnih listin, ki jo podpiše prevoznik in overi pristojni carinski organ na mejnem prehodu.

Prevozniki ene podpisnice sporazuma niso pooblaščeni za linijski in prosti prevoz po ozemlju druge države podpisnice sporazuma (kabotaža).

Prevozniki podpisnic sporazuma lahko opravljajo prevoz stvari med državama podpisnicama sporazuma, v tranzitu čez njuno ozemlje ali prevoz za in iz tretjih držav samo na podlagi dovoljenj. Ne glede na določilo 1. odstavka tega člena lahko pristojni organi podpisnic sporazuma neposredno ali na podlagi sklepov Mešane komisije iz 21. člena tega sporazuma dovolijo za. določen čas prevoz stvari med obema državama kot tudi tranzit preko njunih ozemelj brez dovoljenj.

Število in vrsto dovoljenj iz 1. odstavka 11. člena tega sporazuma kot tudi druge pogoje prevoza določijo pristojni organi podpisnic sporazuma neposredno ali na podlagi sklepov Mešane komisije iz 21. člena tega sporazuma.

Ne glede na določila 1. odstavka 11. člena tega sporazuma dovoljenje ni potrebno za: 1. prevoz z motornimi vozili do 6 ton skupne teže ali nosilnostjo do 3,5 tone; 2. prevoz stvari z letališča in na letališče ob morebitni havariji in drugih nezgodah letal ali pristajanju letala zaradi prisilne spremembe smeri poleta ter ob odpovedi letalskih prog; 3. prevoz poškodovanega motornega vozila in njegove prikolice; 4. prevoz posmrtnih ostankov; 5. prevoz stvari pri selitvi v posebnih vozilih; 6. prevoz poštnih pošiljk; 7. prevoz razstavnih predmetov, namenjenih za sejme in razstave; 8. prevoz pripomočkov in drugih stvari za gledališke, glasbene in druge kulturne prireditve, cirkuške predstave ali za filmska, radijska in televizijska snemanja; 9. prevoz mrtvih živali, razen za industrijsko predelavo; 10. prevoz čebel in ribjega zaroda: 11. prevoz cvetja, okrasnih rastlin in sadik; 12. prevoz medicinskega in drugega materiala za humanitarne namene; 13. vožnjo praznega vozila zaradi zamenjave pokvarjenega vozila in zaradi prevzema stvari iz pokvarjenega vozila in 14. tranzit praznega vozila, ki zamenja, vozilo, poškodovano v tretji državi. Za prevoze iz prvega odstavka tega člena mora vozno osebje imeti listine in drugo dokumentacijo, iz katerih se lahko nedvomno ugotovi, da gre za prevoz po tem odstavku.

Prevozniki ene podpisnice sporazuma niso pooblaščeni za opravljanje prevoza stvari na ozemlju druge države podpisnice sporazuma (kabotaža). Prevoz iz prvega odstavka tega člena se lahko izjemoma dovoli prevoznikom ene podpisnice sporazuma, samo če predhodno pridobijo posebno dovoljenje pristojnega organa druge podpisnice sporazuma. Zahtevek za pridobitev dovoljenja iz prvega odstavka tega člena se vloži skladno z zakonodajo tiste države podpisnice sporazuma, ki izstavi dovoljenje.

Vsaka podpisnica sporazuma si pridrži pravico do posebnega dovoljenja za prevoz na svojem ozemlju z vozili, ki glede največje dovoljene teže, velikosti oziroma osne obremenitve s tovorom ali brez njega presegajo največjo velikost in težo, ki sta dovoljeni na določenem ozemlju, kot tudi za prevoz nevarnih snovi.

Pristojni organi podpisnic sporazuma bodo vozilom, ki prevažajo nevarne snovi ali hitro pokvarljivo blago, zagotovili pospešeni postopek pri prehodu meje.

Prevoznik, ki opravlja prevoze, navedene v 9., 11. in 14. členu tega sporazuma, plačujejo za prevoz po ozemlju druge države podpisnice sporazuma nadomestilo za uporabo ceste. Višino in možnost za oprostitev plačevanja nadomestila iz prvega odstavka tega člena ugotavlja Mešana komisija iz 21. člena tega sporazuma.

Določbe tega sporazuma se ne uporabljajo za prevoz potnikov in stvari po posebnih (maloobmejnih) sporazumih, razen če so ugodnejše.

Zakonodaji podpisnic sporazuma se uporabljata za razreševanje vseh vprašanj, ki niso urejena s tem sporazumom.

Pristojni organi podpisnic sporazuma bodo sporazumno določili roke in način menjave podatkov o vseh dogovorjenih obveznostih po tem sporazumu (izdaja posebnih dovoljenj, vračilo uporabljenih dovoljenj in podobno).

Zaradi lažjega uresničevanja tega sporazuma in sprejemanja potrebnih sklepov na podlagi sporazuma bodo pristojni organi podpisnic sporazuma ustanovili Mešano komisijo. Komisija se bo sestajala, kadar bo potrebno, na zahtevo pristojnega organa ene od podpisnic sporazuma.

Podpisnici sporazuma zastopa s slovenske strani Ministrstvo za promet in zveze Republike Slovenije, s hrvaške strani pa Ministrstvo za promet in zveze Republike Hrvaške.

Z dnevom, ko začne veljati ta sporazum, bo promet na obstoječih rednih avtobusnih linijah potekal do 31. 12. 1992 na podlagi veljavnih registriranih meddržavnih in medrepubliških avtobusnih prog po voznem redu, ki so ga potrdili pristojni organi podpisnic sporazuma, brez opravljanja kabotaže.

Podpisnici sporazuma se bosta po diplomatski poti medsebojno obvestili o izpolnitvi pogojev iz svojih zakonodaj za uveljavitev tega sporazuma. Sporazum začne veljati po 30 dneh od dneva prejema zadnjega obvestila iz prvega odstavka tega člena, začasno pa se uporablja od dneva podpisa.

Sporazum je sklenjen za nedoločen čas. Vsaka podpisnica sporazuma lahko odpove ta sporazum najmanj 3 mesece pred koncem koledarskega leta in v tem primeru prenehajo njene obveznosti ob izteku tega leta. Sestavljeno na Otočcu dne 14.. julija 1992 v dveh izvirnikih v slovenskem in hrvaškem jeziku, pri čemer sta besedili enako veljavni. Za Vlado Republike Slovenije Marjan Kranjc l. r. Za Vlado Republike Hrvaške Josip Božičevič l. r. Št. 192/92-15-5826 Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije izraža spoštovanje Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Hrvaške ter ima čast potrditi prejem njegove note št. 0506-7/93 z dne 1. 2. 1993 o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o prevozu potnikov in stvari v mednarodnem cestnem prometu, podpisanega na Otočcu 14. julija 1992. V zvezi s tem ima Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije čast opozoriti na svojo noto št. 192/92-8 z dne 18. 11. 1992 z vsebovanim predlogom za uskladitev slovenskega in hrvaškega besedila sporazuma. Št. 0506-108/93 Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Hrvaške izraža, svoje spoštovanje Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije ter ima čast potrditi prejem njegove note št. 192/92-15 z dne 13. aprila 1993 o uskladitvi hrvaškega in slovenskega besedila Sporazuma med Vlado Republike Hrvaške in Vlado Republike Slovenije o prevozu potnikov in stvari v mednarodnem cestnem prometu, podpisanega na Otočcu 14. julija 1992. Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Hrvaške soglaša s predlogom Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije, da se v 23. členu omenjenega sporazuma v slovenskem jeziku besedi »začne veljati« nadomestita z besedami »se začne uporabljati«. Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Hrvaške izkorišča tudi to priložnost, da Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije ponovi izraze posebnega spoštovanja. V Zagrebu, 9. junija 1993 Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije Vlada Republike Slovenije i Vlada Republike Hrvatske u želji da doprinesu razvitku prijevoza putnika i stvari između dviju država, kao i tranzita preko svojih teritorija, sporazumjele su se, uz poštivanje promicanja zaštite okoliša i sigurnosti cestovnog prometa, da su reprocitet i liberalizacija temelji zasnivanja ovoga Sporazuma, kojim se regulira slijedeče: Prijevoznici strana ugovornica mogu pod uvjetima propisanim ovim Sporazumom, obavljati međunarodni prijevoz u cestovnom prometu između dviju država, prijevoz za i iz trećih država, te tranzit preko njihovih teritorija motornim vozilima registriranim u njihovim državama. Pravo o kojem se govori u stavku 1. ovoga članka, daje se samo prijevoznicima koji su u svojoj državi ovlašteni za obavljanje međunarodnog prijevoza u cestovnom prometu. Prijevoznici i posada vozila dužni su poštivati zakone i propise koji važe na teritoriju druge strane ugovornice za vrijeme dok se prijevoz obavlja na njenom teritoriju. Pod linijskim prijevozom putnika podrazumijeva se prijevoz koji se obavlja autobusima na određenoj liniji prema unaprijed utvrđenom i objavljenom itinereru, voznom redu i tarifi. Pod tranzitnim prijevozom podrazumijevaše prijevoz koji počinje na teritoriju jedne strane ugovornice, prelazi preko, teritorija druge strane ugovornice, pri čemu se ne smije obavljati ukrcaj i iskrcaj putnika, a završava na teritoriju treće države. Prijevoznik može obavljati linijski prijevoz putnika za koji ima odobreni vozni red i s više autobusa, ukoliko takav prijevoz obavlja sa svim autobusima na cijeloj relaciji za koju je vozni red odobren. Pod autobusom podrazumijeva se motorno vozilo namjenjeno za prijevoz putnika koje, osim sjedala za vozača, ima više od osam sjedala. Linijski prijevoz putnika u bilateralnom i tranzitnom prometu i uvjeti za njegovo održavanje utvrđuju se na temelju dogovora nadležnih organa strana ugovornica ili na temelju sporazuma Mješovite komisije iz članka 21. ovoga Sporazuma. Autobusna linija u bilateralnom i tranzitnom prometu uspostavlja se na temelju posebnih dozvola. Posebnu dozvolu iz stavka 1. ovoga članka izdaju nadležni organi strana ugovornica svaki za dio linije na teritoriju svoje države, a na temelju reciprociteta, ukoliko se strane ugovornice ne dogovore drugačije. Rok važnosti posebne dozvole utvrđuju sporazumno nadležni organi strana ugovornica. Posebna dozvola za autobusnu liniju iz članka 5. ovoga Sporazuma izdaje se na temelju zahtjeva koji prijevoznik upućuje nadležnom organu strane ugovornice u kojoj je autobus registriran. Zahtjev se podnosi u dva primjerka i mora sadržavati podatke koji su propisani zakonodavstvom strane ugovornice iz stavka 1. ovoga članka, te skicu linije sa ucrtanim stanicama i kilometražom. Nadležni organi strana ugovornica mogu tražiti i druge podatke koje smatraju potrebnim. Autobusna linija je odobrena i prijevoz se može obavljati nakon što nadležni organi strana ugovornica izmjene posebne dozvole s traženim prilozima. Pri prijevozu putnika iz članka 5. ovoga Sporazuma u autobusu se mora nalaziti posebna dozvola u originalu ili njezina kopija koju je ovjerio nadležni organ strane ugovornice. Obrazac posebne dozvole iz stavka 1. ovoga članka utvrđuje Mješovita komisija iz članka 21. ovoga Sporazuma. Za slobodni prijevoz putnika između dviju država dozvola nije potrebna kada se ista grupa putnika prevozi istim autobusom: – bilo prigodom obavljanja kružne vožnje koja počinje i završava u državi registracije autobusa, bez mogućnosti ukrcaja novih putnika ili iskrcaja putnika iz grupe; – bilo prigodom obavljanja putovanja koje počinje u državi registracije autobusa, a ima svoje odredište na teritoriju druge strane ugovornice, uz uvjet da se autobus prazan vraća u državu registracije. Za obavljanje naizmjeničnih vožnji putnika, za ulazak praznog autobusa prijevoznika jedne strane ugovornice na teritorij druge strane ugovornice, kao i za obavljanje ostalih vrsta slobodnog prijevoza putnika između dviju država potrebna je dozvola nadležnog organa druge strane ugovornice. Kontingent dozvola iz stavka 2. ovoga članka utvrđuje se na temelju reciprociteta svake godine neposredno između nadležnih organa strana ugovornica ili na zasjedanju Mješovite komisije iz članka 21. ovoga Sporazuma. Pri obavljanju slobodnog prijevoza putnika u autobusu je potrebno imati putni list s popisom putnika i brojevima osobnih isprava, potpisan od strane prijevoznika i ovjeren od nadležnog carinskog organa na graničnom prijelazu. Prijevoznici jedne strane ugovornice nisu ovlašteni obavljati unutarnji prijevoz putnika u linijskom i slobodnom prijevozu na teritoriju druge strane ugovornice (kabotaža). Prijevoznici strana ugovornica mogu obavljati prijevoz stvari između dviju država u tranzitu preko njihovih teritorija ili prijevoza iz trećih država samo na temelju dozvola. Iznimno od odredbe stavka 1. ovoga članka, nadležni organi strana ugovornica neposredno ili na temelju zaključaka Mješovite komisije iz članka 21. ovoga Sporazuma mogu, za određeno vrijeme, dozvoliti prijevoz stvari između dviju država, kao i tranzit preko njihovih teritorija bez dozvola. Broj i vrstu dozvola iz stavka 1. članka 11. ovoga Sporazuma, kao i ostale uvjete prijevoza utvrđuju nadležni organi strana ugovornica neposredno ili na temelju zaključaka Mješovite komisije iz članka 21. ovoga Sporazuma. Iznimno od odredbe članka 11. ovoga Sporazuma, dozvola nije potrebna za: 1. prijevoz motornim vozilima do 6 tona ukupne mase ili 3,5 tona nosivosti; 2. prijevoz stvari sa zrakoplovnog pristaništa i za zrakoplovno pristanište u slučaju havarije i druge nezgode zrakoplova ili u slučaju slijetanja zrakoplova zbog prisilne promjene pravca leta ili u slučaju otkazivanja zrakoplovnih linija; 3. prijevoz oštećenog motornog vozila i njegove prikolice; 4. prijevoz posmrtnih ostataka; 5. prijevoz selidbenih stvari a odgovarajućim specijalnim vozilima; 6. prijevoz poštanskih pošiljaka; 7. prijevoz izložaka namijenjenih za sajmove i izložbe; 8. prijevoz pomoćnih sprava i drugih stvari za kazališne, glazbene i druge kulturne priredbe, cirkusne predstave ili za filmska, radio i televizijska snimanja; 9. prijevoz mrtvih životinja, osim radi industrijske prerade; 10. prijevoz pčela i ribljeg mlada; 11. prijevoz cvijeća, ukrasnog bilja i biljnih sadnica; 12. prijevoz medicinskog i drugog materijala s humanitarnom namjenom; 13. ulazak praznog vozila radi zamjene vozila u kvaru i preuzimanja stvari na prijevoz iz vozila u kvaru; 14. tranzit praznog vozila koje zamjenjuje vozilo oštećeno u trećoj zemlji. Za prijevoze iz stavka. 1. ovoga članka posada vozila mora imati isprave i drugu dokumentaciju iz kojih se nesumnjivo može utvrditi da je u pitanju prijevoz iz tog stavka. Prijevoznici jedne strane ugovornice nisu ovlašteni obavljati unutranji prijevoz stvari na teritoriju druge strane ugovornice (kabotaža). Iznimno, prijevoz iz stavka 1. ovoga članka dozvoljava se prijevoznicama jedne strane ugovornice samo pod uvjetom ako prethodno dobiju posebnu dozvolu od nadležnog organa druge strane ugovornice. Zahtjev za dobivanje dozvole iz stavka 1. ovoga članka podnosi se u skladu sa zakonodavstvom one strane ugovornice koja izdaje dozvolu. Svaka strana ugovornica zadržava pravo zahtijevati posebne dozvole za obavljanje prijevoza na njezinom teritoriju vozilima koja u pogledu najveće dopuštene mase, dimenzije vozila, odnosno osovinskog opterećenja s teretom ili bez tereta prelaze maksimalne dimenzije i težinu dopuštene na danom teritoriju, kao i za prijevoz opasnih tvari. Vozilima koja prevoze opasne tvari ili stvari koje se brzo kvare, nadležni organi strana ugovornica osigurat će ubrzani postupak prilikom, prijelaza granice. Prijevoznici koji obavljaju prijevoz iz članka 9., 11. i 14. ovoga Sporazuma plaćaju za prijevoz što ga obavljaju na teritoriju druge strane ugovornice u ime korištenja cesta naknadu za ceste. Visinu, kao i mogućnost oslobađanja plaćanja naknade iz stavka 1. ovoga članka utvrđuje Mješovita komisija iz članka 21. ovoga Sporazuma. Odredbe ovoga Sporazuma ne primjenjuju se na prijevoz putnika i stvari koji se obavlja na temelju posebnih (malograničnih) sporazuma, osim ako su pogodnije. Zakonodavstvo svake strane ugovornice primjenjuje se na sva pitanja koja nisu regulirana ovim Sporazumom. Nadležni organi strana ugovornica sporazumno će utvrditi rokove i način razmjene podataka o svim dogovorenim obvezama iz ovoga Sporazuma (izdavanje posebnih dozvola, vraćanje iskorištenih dozvola i sl.). Radi lakšeg izvršenja ovoga Sporazuma, kao i donošenja potrebnih odluka na temelju njega, nadležni organi strana ugovornica osnovat će Mješovitu komisiju. Ova komisija bi se sastajala u slučaju potrebe na zahtjev nadležnog organa jedne od strana ugovornica. Države potpisnice zastupa sa slovenske strane Ministrstvo za promet in zveze Republike Slovenije, a sa hrvatske strane Ministarstvo prometa i veza Republike Hrvatske. Danom primjene ovoga Sporazuma, postojeće autobusne linije odvijat će se do 31. prosinca 1992. godine na temelju važećih registriranih međudržavnih i međurepubličkih autobusnih linija, uz ovjeru voznog reda od strane nadležnih organa strana ugovornica bez obavljanja kabotaže. Strane ugovornice će diplomatskim putem razmijeniti obavijesti o ispunjenju uvjeta iz svog zakonodavstva za stupanje na snagu ovoga Sporazuma. Ovaj Sporazum stupa na snagu po istjeku 30 dana od prijema zadnje obavijesti iz stavka 1. ovog članka, a privremeno se primjenjuje danom potpisa. Ovaj Sporazum sklopljen je na neodređeno vrijeme. Svaka strana ugovornica može ovaj Sporazum otkazati najmanje tri mjeseca prije kraja kalendarske godine i u tom slučaju njene obveze prestaju istjekom te godine. Sačinjeno u Otočcu, dana 14. srpnja 1992. godine u dva izvorna primjerka na slovenskom i hrvatskom jeziku, pri čemu su oba teksta jednako vrijedna. Za Vladu Republike Slovenije Marjan Krajnc v. r. Za Vladu Republike Hrvatske Josip Božičević v. r. Da bi lahko sporazum ratificirali tudi v Republiki Sloveniji, predlagamo, da se zaradi uskladitve slovenskega besedila sporazuma s hrvaškim besedilom v slovenskem besedilu 23. člena besede »začne veljati« nadomestijo z besedami »se začne uporabljati«. Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije tudi ob tej priložnosti izraza Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Hrvaške svoje odlično spoštovanje. Ljubljana, 13. april 1993. Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Hrvaške No. 0506-108/93 Ministarstvo vanjskih poslova Republike Hrvatske izražava svoje štovanje Ministarstvu vanjskih poslova Republike Slovenije te ima čast potvrditi prijem njegove note br. 192/92-15 od 13. travnja 1993, o usklađivanju hrvatskog i slovenskog teksta Sporazuma između Vlade Republike Hrvatske i Vlade Republike Slovenije o prijevozu putnika i stvari u međunarodnom cestovnom prometu, potpisanog u Otočcu 14. srpnja 1992. Ministarstvo vanjskih poslova Republike Hrvatske suglasno je s prijedlogom Ministarstva vanjskih poslova Republike Slovenije da se u članku 23. spomenutog sporazuma na slovenskom jeziku, riječi »začne veljati« zamijene riječima »se začne uporabljati«. Ministarstvo vanjskih poslova Republike Hrvatske koristi i ovu prigodu da Ministarstvu vanjskih poslova Republike Slovenije ponovi izraze osobitog štovanja. U Zagrebu, 9. lipnja 1993. Ministarstvo vanjskih poslova Republike Slovenije

Za izvajanje sporazuma skrbi Ministrstvo za promet in zveze.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe. Št. 326-07/93-5/1 Ljubljana, dne 28. septembra 1993. Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije mag. Herman Rigelnik l. r.