Zakon o ratifikaciji Fakultativnega protokola k Mednarodnemu paktu o državljanskih in političnih pravicah (MMPDPPFP)

Ratificira se Fakultativni protokol k Mednarodnemu paktu o državljanskih in političnih pravicah, ki je bil sestavljen 16. decembra 1966 v New Yorku v izvirniku v kitajskem, angleškem, francoskem, ruskem in španskem jeziku.

Besedilo fakultativnega protokola se v izvirniku v angleškem jeziku in v slovenskem prevodu glasi: Adopted and opened for signature, ratification and accession by General Assembly resolution 2200 A(XXI) of 16 December 1966. Entry into force: 23 March 1976, in accordance with article 9. The States Parties to the present Protocol, Considering that in order further to achieve the purposes of the International Covenant on Civil and Political Rights (hereinafter referred to as the Covenant) and the implementation of its provisions it would be appropriate to enable the Human Rights Committee set up in part IV of the Covenant (hereinafter referred to as the Committee) to receive and consider, as provided in the present Protocol, communications from individuals claiming to be victims of violations of any of the rights set forth in the Covenant, Have agreed as follows: A State Party to the Covenant that becomes a Party to the present Protocol recognizes the competence of the Committee to receive and consider communications from individuals subject to its jurisdiction who claim to be victims of a violation by that State Party of any of the rights set forth in the Covenant. No communication shall be received by the Committee if it concerns a State Party to the Covenant which is not a Party to the present Protocol. Subject to the provisions of article 1, individuals who claim that any of their rights enumerated in the Covenant have been violated and who have exhausted all available domestic remedies may submit a written communication to the Committee for consideration. The Committee shall consider inadmissible any communication under the present Protocol which is anonymous, or which it considers to be an abuse of the right of submission of such communications or to be incompatible with the provisions of the Covenant. 1. Subject to the provisions of article 3, the Committee shall bring any communications submitted to it under the present Protocol to the attention of the State Party to the present Protocol alleged to be violating any provision of the Covenant. 2. Within six months, the receiving State shall submit to the Committee written explanations or statements clarifying the matter and the remedy, if any, that may have been taken by that State. 1. The Committee shall consider communications received under the present Protocol in the light of all written information made available to it by the individual and by the State Party concerned. 2. The Committee shall not consider any communication from an individual unless it has ascertained that: (a) The same matter is not being examined under another procedure of international investigation or settlement; (b) The individual has exhausted all available domestic remedies. This shall not be the rule where the application of the remedies is unreasonably prolonged. 3. The Committee shall hold closed meetings when examining communications under the present Protocol. 4. The Committee shall forward its views to the State Party concerned and to the individual. The Committee shall include in its annual report under article 45 of the Covenant a summary of its activities under the present Protocol. Pending the achievement of the objectives of resolution 1514(XV) adopted by the General Assembly of the United Nations on 14 December 1960 concerning the Declaration on the Granting of Independence to Colonial Countries and Peoples, the provisions of the present Protocol shall in no way limit the right of petition granted to these peoples by the Charter of the United Nations and other international conventions and instruments under the United Nations and its specialized agencies. 1. The present Protocol is open for signature by any State which has signed the Covenant. 2. The present Protocol is subject to ratification by any State which has ratified or acceded to the Covenant. Instruments of ratification shall be deposited with the Secretary-General of the the United Nations. 3. The present Protocol shall be open to accession by any State which has ratified or acceded to the Covenant. 4. Accession shall be effected by the deposit of an instrument of accession with the Secretary-General of the United Nations. 5. The Secretary-General of the United Nations shall inform all States which have signed the present Protocol or acceded to it of the deposit of each instrument of ratification or accession. 1. Subject to the entry into force of the Covenant, the present Protocol shall enter into force three months after the date of the deposit with the Secretary-General of the United Nations of the tenth instrument of ratification or instrument of accession. 2. For each State ratifying the present Protocol or acceding to it after the deposit of the tenth instrument of ratification or instrument of accession, the present Protocol shall enter into force three months after the date of the deposit of its own instrument of ratification or instrument of accession. The provisions of the present Protocol shall extend to all parts of federal States without any limitations or exceptions. 1. Any State Party to the present Protocol may propose an amendment and file it with the Secretary-General of the United Nations. The Secretary-General shall thereupon communicate any proposed amendments to the States Parties to the present Protocol with a request that they notify him whether they favour a conference of States Parties for the purpose of considering and voting upon the proposal. In the event that at least one third of the States Parties favours such a conference, the Secretary-General shall convene the conference under the auspices of the United Nations. Any amendment adopted by a majority of the States Parties present and voting at the conference shall be submitted to the General Assembly of the United Nations for approval. 2. Amendments shall come into force when they have been approved by the General Assembly of the United Nations and accepted by a two-thirds majority of the States Parties to the present Protocol in accordance with their respective constitutional processes. 3. When amendments come into force, they shall be binding on those States Parties which have accepted them, other States Parties still being bound by the provisions of the present Protocol and any earlier amendment which they have accepted. 1. Any State Party may denounce the present Protocol at any time by written notification addressed to the Secretary-General of the United Nations. Denunciation shall take effect three months after the date of receipt of the notification by the Secretary-General. 2. Denunciation shall be without prejudice to the continued application of the provision of the present Protocol to any communication submitted under article 2 before the effective date of denunciation. Irrespective of the notifications made under article 8, paragraph 5, of the present Protocol, the Secretary-General of the United Nations shall inform all States referred to in article 48, paragraph 1, of the Covenant of the following particulars: (a) Signatures, ratifications and accessions under article 8: (b) The date of the entry into force of the present Protocol under article 9 and the date of the entry into force of any amendments under article 11; (c) Denunciations under article 12. 1. The present Protrocol, of which the Chinese, English, French, Russian and Spanish texts are equally authentic, shall be deposited in the archives of the United Nations. 2. The Secretary-General of the United Nations shall transmit certified copies of the present Protocol to all States referred to in article 48 of the Covenant. Države stranke tega Protokola menijo, da bi bilo treba za boljše doseganje ciljev Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Pakt) in za uresničevanje njihovih določil omogočiti Odboru za človekove pravice, ustanovljenemu po četrtem delu Pakta (v nadaljnjem besedilu: Odbor), da, kot je predvideno v tem Protokolu, sprejema in obravnava sporočila posameznikov, ki zatrjujejo, da so žrtve kršitev katerekoli v Paktu določene pravice, in so se sporazumele o naslednjem:

Vsaka država stranka Pakta, ki kot stranka pristopi k temu Protokolu, prizna pristojnost Odbora, da sprejema in obravnava sporočila posameznikov pod njeno jurisdikcijo, ki zatrjujejo, da so žrtve kršitev katerekoli pravice iz Pakta po tej državi stranki. Odbor ne sme sprejeti sporočila, če se nanaša (zadeva) na državo stranko Pakta, ki ni tudi stranka tega Protokola.

Upoštevanje določbe 1. člena smejo posamezniki, ki zatrjujejo, da jim je bila (pre)kršena katerakoli od pravic, naštetih v Paktu, in ki so že uporabili vsa možna pravna sredstva v domači državi, predložiti Odboru v obravnavo pisno sporočilo.

Odbor zavrne kot nesprejemljivo vsako po tem Protokolu predloženo sporočilo, če je anonimno ali ga oceni kot zlorabo pravic do predložitve sporočila ali da je v nasprotju z določbami Pakta.

1. Upoštevaje določbe 3. člena mora Odbor vsako sporočilo, ki mu je predloženo na podlagi tega Protokola, poslati v vednost državi stranki tega Protokola, za katero se trdi, da je prekršila katerokoli določbo Pakta. 2. V naslednjih šestih mesecih mora obveščena država predložiti Odboru pisna pojasnila ali izjave, ki pojasnjujejo zadevo, in o tem, ali in kaj je v zvezi s tem ukrenila.

1. Odbor mora proučiti vsa v obravnavo po tem Protokolu sprejeta sporočila, upoštevaje vsa pisna obvestila, ki so mu jih dali posamezniki ali prizadeta država. 2. Odbor ne sme obravnavati nobenega sporočila posameznika, če ni pred tem ugotovil: a) da ni ista zadeva že obravnavana v kakšnem drugem postopku za mednarodne preiskave ali reševanje sporov; b) da je posameznik izkoristil vsa pravna sredstva, ki so mu na voljo v domači državi. To pravilo pa ne velja, kjer se postopek s pravnim sredstvom nerazumno zavlačuje. 3. Odbor mora obravnavati sporočila, sprejeta na podlagi tega Protokola, na nejavnih sejah. 4. Svoje ugotovitve mora Odbor sporočiti prizadeti državi stranki Pakta in posamezniku.

Odbor mora v svojem letnem poročilu, predvidenem v 45. členu Pakta, navesti (podati) kratko vsebino svojih dejavnosti v okviru tega Protokola.

Dokler ne bodo doseženi cilji Resolucije 1514(XV), ki jo je sprejela Generalna skupščine Združenih narodov 14. decembra 1960 in zadeva Deklaracijo o priznanju neodvisnosti kolonialnim deželam in ljudstvom, določbe tega Protokola v ničemer ne omejujejo pravico do peticije, ki jo tem ljudstvom priznavajo Ustanovna listina Združenih narodov in druge mednarodne pogodbe, sprejete v Združenih narodih in njihovih specializiranih agencijah.

1. Ta Protokol je odprt za podpis vsaki državi, ki je podpisala Pakt. 2. Ta Protokol mora biti ratificiran; ratificira ga lahko vsaka država, ki je ratificirala Pakt ali pristopila k njemu. Ratifikacijske listine morajo biti deponirane pri Generalnem sekretarju Združenih narodov. 3. Ta Protokol je odprt za pristop vsaki državi, ki je ratificirala Pakt ali pristopila k njemu. 4. Pristop Protokolu se opravi z deponiranjem pristopne listine pri Generalnem sekretarju Združenih narodov. 5. Generalni sekretar Združenih narodov mora obvestiti vse države, ki so podpisale ta Protokol ali k njemu pristopile, o deponiranju vsake ratifikacije ali pristopne listine.

1. S pogojem, da bo Pakt že uveljavljen, začne veljati ta Protokol tri mesece po dnevu, ko bo deponirana deseta ratifikacijska ali pristopna listina pri Generalnem sekretarju Združenih narodov. 2. Za vsako državo, ki ratificira ta Protokol ali pristopi k njemu potem, ko je deponirana deseta ratifikacijska ali pristopna listina, začne veljati ta Protokol tri mesece po dnevu, ko je deponirala svojo ratifikacijsko ali pristopno listino.

Določbe tega Protokola se uporabljajo brez izjem ali omejitev v vseh enotah federativnih držav.

1. Vsaka država, stranka tega Protokola, lahko predlaga spremembo ali dopolnitev in njeno vsebino sporoči Generalnemu sekretarju Združenih narodov. Generalni sekretar Združenih narodov pošlje vsako predlagano spremembo ali dopolnitev državam strankam tega Protokola s prošnjo, naj izjavijo, ali želijo sklic konference držav strank zaradi obravnave in glasovanja o predlogih. Če se izjavi za tak sklic najmanj tretjina držav strank, skliče Generalni sekretar Združenih narodov konferenco pod pokroviteljstvom Združenih narodov. Vsako spremembo ali dopolnitev, sprejeto z večino glasov držav, ki so bile navzoče na konferenci in so glasovale, je treba predložiti v odobritev Generalni skupščini Združenih narodov. 2. Te spremembe ali dopolnitve začno veljati, ko jih odobri Generalna skupščina in sprejmeta dve tretjini držav strank tega Protokola po svojih ustreznih ustavnih postopkih. 3. Ko začnejo veljati spremembe ali dopolnitve, so te obvezne za države stranke, ki so jih sprejele; druge države stranke ostanejo zavezane z določbami tega Protokola in vsake prejšnje spremembe ali dopolnitve, ki so jo sprejele.

1. Vsaka država stranka lahko kadarkoli odpove Protokol s pisnim sporočilom (notifikacijo) Generalnemu sekretarju Združenih narodov. Odpoved začne veljati tri mesece po dnevu, ko Generalni sekretar sprejme sporočilo (notifikacijo). 2. Odpoved Protokola ni ovira za uporabo njegovih določb pri obravnavanju vseh tistih sporočil, ki so bila predložena po 2. členu pred dnem, ko je odpoved začela veljati.

Ne glede na notifikacije, predvidene v petem odstavku 8. člena tega Protokola, mora Generalni sekretar Združenih narodov obvestiti v prvem odstavku 48. člena Pakta navedene države o naslednjem: a) o podpisu tega Protokola in o ratifikacijskih in pristopnih listinah, deponiranih po 8. členu; b) o datumu uveljavitve Protokola v skladu z 9. členom in o datumu uveljavitve vsake spremembe ali dopolnitve v skladu z 11. členom; c) o odpovedih po 12. členu.

1. Ta Protokol, katerega angleško, francosko, kitajsko, rusko in špansko besedilo so enako avtentična, mora biti deponiran v arhivu Organizacije Združenih narodov. 2. Generalni sekretar Organizacije Združenih narodov pošlje overjeno kopijo tega Protokola vsem v 48. členu Pakta navedenim državam.

Državni zbor Republike Slovenije daje naslednjo izjavo: "Republika Slovenija razlaga 1. člen protokola v smislu dajanja pooblastila odboru, da sprejema in obravnava sporočila posameznikov, ki spadajo pod jurisdikcijo Republike Slovenije in trdijo, da so žrtve kršitve s strani Republike Slovenije katerihkoli pravic, navedenih v paktu, zaradi kakšnega storjenega dejanja, opustitve, nastalih po uveljavitvi fakultativnega protokola za Republiko Slovenijo, ali zaradi odločitve, ki se nanaša na takšno storjeno dejanje, opustitev, razvoj dogodkov ali položaja po omenjenem dnevu."

Državni zbor Republike Slovenije daje naslednji pridržek k odstavku 2(a) 5. člena fakultativnega protokola: "V zvezi z odstavkom 2(a) 5. člena fakultativnega protokola Republika Slovenija izjavlja pridržek, da odbor za človekove pravice ne bo pooblaščen obravnavati sporočil posameznikov, če se to vprašanje obravnava ali je že bilo obravnavano v okviru kakšnega drugega postopka za mednarodno preiskavo ali odločanje."

Za izvajanje fakultativnega protokola skrbi Ministrstvo za pravosodje.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe. Št. 700-01/91-12/3 Ljubljana, dne 18. maja 1993. Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije mag. Herman Rigelnik l. r.