Zakon o vrednostnih papirjih (ZVP)

Ta zakon ureja pogoje, način izdajanja in prenos delnic, obveznic, blagajniških zapisov, certifikatov in komercialnih zapisov (v nadaljnjem besedilu: vrednostni papirji).

Vrednostne papirje lahko izdajajo podjetje, banka in druga finančna organizacija, zavarovalna organizacija, družbenopolitična skupnost in druga pravna oseba (v nadaljnjem besedilu: izdajatelj). (se preneha uporabljati)

Vrednostni papir se glasi na dinar.  (se preneha uporabljati) Vrednostni papir se lahko glasi tudi na tujo valuto. (se preneha uporabljati)

Pogoje za izdajo dolgoročnih vrednostnih papirjev ocenjuje Komisija za vrednostne papirje (v nadaljnjem besedilu: komisija). (se preneha uporabljati)

Izdajatelj dolgoročnih vrednostnih papirjev mora vložiti zahtevo komisiji. Z zahtevo predloži mnenje službe družbenega knjigovodstva o njegovi boniteti, sklep o izdaji delnic oziroma obveznic in dokumentacijo, ki jo predpiše komisija. (se preneha uporabljati) (se preneha uporabljati) Zahteve za dovoljenje iz prvega odstavka tega člena ni treba vložiti izdajateljem delnic pri ustanavljanju delniške družbe in družbenopolitičnim skupnostim kot izdajateljem dolgoročnih vrednostnih papirjev. (se preneha uporabljati) (se preneha uporabljati)

Na novo ustanovljeni izdajatelj dolgoročnih vrednostnih papirjev, ki ni pravni naslednik, lahko izda dolgoročne vrednostne papirje po prvem letnem obračunu. (se preneha uporabljati) Na novo ustanovljeni izdajatelj dolgoročnih vrednostnih papirjev, ki ni pravni naslednik in nima letnega obračuna, lahko izda dolgoročne vrednostne papirje ne glede na prvi odstavek tega člena, če so bile delnice, izdane pri ustanovitvi delniške družbe, v celoti prodane, in sicer na podlagi dokaza, da so bila sredstva iz te prodaje uporabljena v skladu s sklepom o izdaji ustanoviteljskih delnic, in pod pogojem, da vsaka naslednja emisija ni večja kot revalorizirana ustanoviteljska emisija oziroma kot revalorizirani ustanovitveni sklad ali revalorizirani lastni kapital.  (se preneha uporabljati) Izdajatelj iz drugega odstavka tega člena mora pošiljati komisiji do prvega letnega obračuna trimesečna finančna poročila.  (se preneha uporabljati) Izdajatelj iz drugega odstavka tega člena predloži z zahtevo za izdajo obveznic na podlagi drugega odstavka tega člena tudi garancijo banke ali druge pravne osebe. (se preneha uporabljati)

Zvezni upravni organ za finance vodi register izdanih dovoljenj za izdajo dolgoročnih vrednostnih papirjev in register o izdanih dolgoročnih vrednostnih papirjih.  (se preneha uporabljati) V register o izdanih dolgoročnih vrednostnih papirjih se vpišejo naslednji podatki:

-        vrsta dolgoročnega vrednostnega papirja;

-        ime in sedež izdajatelja vrednostnega papirja;

-        celotni znesek in število vrednostnih papirjev;

-        serijska in kontrolna številka izdanih vrednostnih papirjev. (se preneha uporabljati) Izdajatelj iz 5. člena tega zakona mora po izdaji dolgoročnih vrednostnih papirjev poslati zveznemu organu iz prvega odstavka tega člena zaradi vpisa v register podatke iz drugega odstavka tega člena. (se preneha uporabljati)

Vrednostni papir po tem zakonu je pisna listina, ki se glasi na ime ali na prinosnika. (se preneha uporabljati)

Izdajatelj vrednostnega papirja mora izpolnjevati vse obveznosti iz vrednostnega papirja v roku in na način, ki sta določena z zakonom ali s sklepom o njegovi izdaji. Pravice in obveznosti iz vrednostnega papirja nastanejo, ko izroči izdajatelj vrednostni papir kupcu ali njegovemu pooblaščenemu zastopniku.

Vrednostni papir, ki se glasi na ime, se prenese s polnim indosamentom, če na njem ni izrecno navedeno, da se ne sme prenašati. Vrednostni papir, ki se glasi na prinosnika, se prenese z izročitvijo.

Vrednostni papir se lahko uporablja za poravnavo obveznosti do upnikov pod pogoji in na način, o katerih se imetnik vrednostnega papirja dogovori z upniki. Vrednostni papir se lahko uporablja tudi za zavarovanje plačil z njegovo zastavo.

Pravice iz pogrešanega vrednostnega papirja se lahko uveljavijo le, če se je glasil na ime. Pravice iz prvega odstavka tega člena se uveljavljajo v nepravdnem postopku.

Delnica je listina o lastnini sredstev, vloženih v podjetje, banko, drugo finančno organizacijo, zavarovalno organizacijo in drugo pravno osebo, ki lahko pridobiva dobiček.  (se preneha uporabljati) Imetnik delnice pridobi pravico do udeležbe pri dobičku, v odvisnosti od vrste delnice pa ima lahko tudi pravico do udeležbe pri upravljanju. (se preneha uporabljati)

Delnica se lahko glasi na dinarje ali na tujo valuto, vendar se v Jugoslaviji na trgu kupuje in prodaja za dinarje. (se preneha uporabljati)

Delnica se vplača v denarju, lahko pa tudi v stvareh in pravicah, izraženih v denarnem znesku, v skladu s sklepom iz 20. člena tega zakona. (se preneha uporabljati)

Sredstva za nakup delnice se lahko vplačajo naenkrat ali v obrokih.  (se preneha uporabljati) Če se vplačajo sredstva v obrokih, dobi kupec delnice začasno delnico, pri čemer se vsako naslednje vplačilo vpiše in potrdi na sami začasni delnici.  (se preneha uporabljati) Začasna delnica se umakne in nadomesti s stalno delnico, ko imetnik začasne delnice vplača celotni znesek svojega deleža.  (se preneha uporabljati) Če celotni znesek, na katerega se izdajo delnice, ni realiziran v skladu s sklepom iz 20. člena tega zakona, lahko izdajatelj odstopi od izdaje delnic in mora vplačnikom vrniti vplačana denarna sredstva z obrestmi, ki so določene s sklepom iz 20. člena tega zakona in ki se obračunajo od dneva vplačila do dneva vračila. (se preneha uporabljati)

Imetnik delnice ima pravico do dela ustvarjenega dobička (dividende).  (se preneha uporabljati) V stečajnem postopku ima imetnik delnice pravico do dela stečajne mase.  (se preneha uporabljati) Imetnik delnice ima lahko v odvisnosti od vrste delnice pravico glasovanja v skupščini izdajatelja delnic pri volitvah organov upravljanja in nadzora ter pravico do opravljanja nadzora in določanja poslovne politike. (se preneha uporabljati)

Delavski svet oziroma ustrezen organ upravljanja izdajatelja delnic sprejme sklep, s katerim določi višino dividende in način njenega izplačila. (se preneha uporabljati)

Delnica sestoji iz dveh delov.  (se preneha uporabljati) V prvem delu - plašču delnice morajo biti navedeni vsi glavni elementi delnice iz 21. člena tega zakona ter izpiski iz sklepa iz 20. člena tega zakona.  (se preneha uporabljati) Drugi del delnice sestoji iz kuponske pole, ki vsebuje kupone za vnovčenje dividende. (se preneha uporabljati)

Sklep o izdaji delnic v podjetju, zavarovalni organizaciji in drugi pravni osebi sprejme delavski svet, ustrezen organ upravljanja izdajatelja oziroma ustanovitelj. (se preneha uporabljati) S sklepom o izdaji delnic se določijo predvsem: ime izdajatelja delnic; oznaka, da se glasi delnica na prinosnika ali na ime; celotni znesek, na katerega se izdajo delnice, in število delnic, nominalna vrednost delnic, število glasov, ki jih daje delnica, če se pridobi pravica do upravljanja v skladu s 13. členom tega zakona; način izplačila dividende; čas vpisa delnic; način vpisa delnic; pri kom in v katerem roku se vplačujejo sredstva za nakup delnic; v katerem roku se vračajo vplačana sredstva, če se odstopi od izdaje delnic; vrsta delnic; vrstni red uveljavljanja prednosti, če se izdajajo prednostne delnice v več serijah; način objave izdaje delnic; postopek delitve in distribucije delnic; način plačila delnic; določanje pogojev za izplačilo kumulativne dividende; riziko; način razpolaganja z delnicami; možnost zamenjave - konvertiranja delnic; pravice, ki jih uveljavlja imetnik prednostne delnice; predkupna pravica imetnika delnic ob novi izdaji delnic ter druga vprašanja v zvezi z izdajanjem delnic.  (se preneha uporabljati) S sklepom o izdaji delnic se lahko predvidi izdaja potrdila, s katerim se potrdi, da ima imetnik v potrdilu navedeno število delnic.  (se preneha uporabljati) Potrdilo iz tretjega odstavka tega člena se lahko uporablja le kot izkaz za udeležbo na skupščini delničarjev z določenim številom glasov. (se preneha uporabljati)

Delnica vsebuje naslednje glavne elemente: oznako, da je delnica; oznako vrste delnice; firmo oziroma sedež izdajatelja delnice; firmo oziroma ime kupca delnice ali oznako, na koga se glasi delnica; celotni denarni znesek, na katerega se izdajo delnice, in število delnic; roke za izplačilo dividende; kraj, datum izdaje in serijsko številko s kontrolno številko delnice; faksimile podpisa pooblaščenih oseb izdajatelja delnice ter pravice iz delnice.  (se preneha uporabljati) Kupon za vnovčenje dividende vsebuje naslednje glavne elemente: zaporedno številko kupona za vnovčenje dividende; številko delnice, za katero se izplačuje dividenda; ime izdajatelja delnice; leto, v katerem se dividenda izplača, in faksimile podpisa pooblaščenih oseb izdajatelja delnic. (se preneha uporabljati)

Po vrstnem redu izdajanja je lahko delnica ustanoviteljska - delnica prve emisije ali delnica naslednjih emisij.  (se preneha uporabljati) Po vsebini pravic je lahko delnica iz prvega odstavka tega člena navadna (redna) ali prednostna (ugodnostna).  (se preneha uporabljati) Ustanoviteljska delnica iz prvega odstavka tega člena je lahko navadna (redna), pa tudi prednostna (ugodnostna). (se preneha uporabljati)

Delnica iz 22. člena tega zakona je lahko brez pravice glasovanja, s pravico do enega glasu in s pravico do več glasov. (se preneha uporabljati)

Imetnik prednostne (ugodnostne) delnice ima v primerjavi z imetnikom navadne (redne) delnice pravico do prednosti pri izplačilu dividende, pri poplačilu v stečajnem postopku izdajatelja delnic ter druge prednostne pravice, ki se določijo s sklepom iz 20. člena tega zakona. (se preneha uporabljati)

Prednostna delnica je lahko kumulativna in participativna.  (se preneha uporabljati) Kumulativna prednostna delnica iz prvega odstavka tega člena daje imetniku delnice pravico do realiziranja kumuliranih neizplačanih dividend, preden so izplačane imetnikom navadnih delnic kakršnekoli dividende v skladu s sklepom iz 20. člena tega zakona.  (se preneha uporabljati) Participativna prednostna delnica daje imetniku poleg določene dividende tudi pravico do udeležbe pri delitvi dobička v skladu s sklepom iz 20. člena tega zakona. (se preneha uporabljati)

Obveznica je pisna listina, s katero se izdajatelj zavezuje, da bo osebi, navedeni na njej, ali po njeni odredbi oziroma prinosniku obveznice izplačal določenega dne v obveznici naveden znesek oziroma znesek anuitetnega kupona. Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko izda tudi participativna obveznica, ki daje imetniku poleg obresti tudi pravico do udeležbe pri dobičku izdajatelja obveznice. Obveznica iz prvega odstavka tega člena je lahko garantirana ali negarantirana, odvisno od tega, ali je dana garancija za izplačilo obveznosti iz izdane obveznice.

Podjetje, družbenopolitična skupnost in druga pravna oseba lahko izdajajo obveznice v svojem imenu in za svoj račun. Banka in druga finančna organizacija lahko izdajata obveznice v svojem imenu in za svoj račun, v svojem imenu in za račun drugih oseb ter v imenu in za račun drugih oseb.

Banka, podjetje ali druga pravna oseba lahko da drugemu izdajatelju obveznic garancijo za izpolnjevanje vseh ali določenih obveznosti, ki jih je izdajatelj obveznic prevzel do imetnikov obveznic.

Z zakonom ali sklepom o izdaji obveznic, ki ga sprejme delavski svet oziroma organ upravljanja izdajatelja obveznic, se določijo predvsem: celotni znesek, na katerega se izdajo obveznice; namen, za katerega se izdajo obveznice; vnos podatkov o garantu, če je obveznica z garancijo; način izdajanja obveznic; roki za odplačilo glavnice; višina obrestne mere, če je predvideno plačilo obresti; način obračunavanja in plačevanja obresti; udeležba pri dobičku; viri sredstev, iz katerih se bodo izplačevale obveznice; pravice iz prenosa obveznic; sodno varstvo pri realizaciji glavnice in obresti ter možnost zamenjave za druge vrste vrednostnih papirjev iz tega zakona. Z aktom o izdaji obveznic iz prvega odstavka tega člena se lahko določijo posebne olajšave in ugodnosti za kupce.

Obveznica se lahko glasi na dinarje ali na tujo valuto, vendar se v Jugoslaviji na trgu kupuje in prodaja za dinarje. Obveznosti iz obveznice, ki se glasi na tujo valuto, se izplačajo v tuji valuti ali v dinarjih v skladu z zveznim zakonom, ki ureja devizno poslovanje. Če se obveznosti izplačujejo v dinarjih, se opravi obračun po tečaju na dan izplačila.

Kupec obveznice pridobi pravico do obveznice in iz obveznice, ko obveznico v celoti vplača.

Izdajatelj obveznic lahko izpolni obveznosti iz obveznic tudi pred dogovorjenimi roki, če je tako določeno z zakonom ali s sklepom iz 29. člena tega zakona.

Obveznica vsebuje naslednje glavne elemente: oznako, da je obveznica; firmo oziroma ime in sedež izdajatelja obveznice; firmo oziroma ime kupca obveznice ali oznako, da se obveznica glasi na prinosnika; denarni znesek, na katerega se glasi obveznica; višino obrestne mere, če je predvideno plačilo obresti; odstotek udeležbe pri dobičku, če je predvidena; roke za odplačilo glavnice in obresti; kraj in datum izdaje ter serijsko in kontrolno številko obveznice; faksimile podpisa pooblaščenih oseb izdajatelja obveznice ter pravice iz obveznice. Na sprednji strani obveznice z garancijo se navede firma oziroma ime in sedež garanta. Na hrbtni strani obveznice se navedejo roki za odplačilo glavnice, obresti oziroma anuitet (amortizacijski načrt).

Obveznica, ki se ne izplača v enem znesku, ima najmanj dva dela. V prvem delu obveznice morajo biti navedeni vsi glavni elementi iz prvega in drugega odstavka 33. člena tega zakona. Drugi del obveznice - talon sestoji iz anuitetnih ali obrestnih kuponov, odvisno od načina amortizacije glavnice.

Obveznico je mogoče zamenjati za druge vrste vrednostnih papirjev v skladu z zakonom ali sklepom iz 29. člena tega zakona.

Blagajniški zapis je vrednostni papir, ki se glasi na določen denarni znesek, z določenim rokom dospelosti in določeno obrestno mero. Blagajniški zapis izdajo Narodna banka Jugoslavije, banke, druge finančne organizacije in družbenopolitične skupnosti. Banke, druge finančne organizacije in družbenopolitične skupnosti zbirajo s prodajo blagajniških zapisov kratkoročna denarna sredstva.

Blagajniški zapisi se izdajo na podlagi sklepa izdajatelja. Vsebino sklepa iz prvega odstavka tega člena določi Narodna banka Jugoslavije. Blagajniški zapisi se izdajo z rokom dospelosti do enega leta.

Blagajniški zapis vsebuje naslednje glavne elemente: oznako, da je blagajniški zapis; firmo oziroma ime in sedež izdajatelja blagajniškega zapisa; firmo oziroma ime in sedež vpisnika blagajniškega zapisa oziroma oznako, da se blagajniški zapis glasi na prinosnika; denarni znesek, na katerega se glasi blagajniški zapis; višino obrestne mere; rok za odplačilo glavnice in obresti; kraj in datum izdaje; serijsko številko s kontrolno številko blagajniškega zapisa; pravice imetnika blagajniškega zapisa; faksimile podpisa pooblaščenih oseb izdajatelja blagajniškega zapisa.

Znesek, na katerega se glasi blagajniški zapis, določi njegov izdajatelj. Apoensko sestavo blagajniškega zapisa določi njegov izdajatelj. Višino obrestne mere iz blagajniškega zapisa določi njegov izdajatelj.

Blagajniške zapise, ki jih izda Narodna banka Jugoslavije, lahko vpisujejo banke. Blagajniške zapise, ki jih izdajo banka, druga finančna organizacija in družbenopolitična skupnost, lahko vpisujejo podjetja, druge pravne osebe in fizične osebe.

Certifikat je listina o sredstvih, deponiranih pri banki ali drugi finančni organizaciji z vračilnim rokom, daljšim od enega leta.

Certifikat vsebuje naslednje glavne elemente: oznako, da je certifikat o sredstvih, deponiranih pri banki; firmo oziroma ime in sedež izdajatelja certifikata oziroma oznako, da se glasi na prinosnika; firmo oziroma ime uporabnika certifikata; znesek, na katerega se glasi certifikat; rok, za katerega so sredstva deponirana; višino obrestne mere; način obračunavanja in izplačevanja obresti; datum in kraj izdaje certifikata; serijsko številko s kontrolno številko; pravice imetnika certifikata; faksimile podpisa pooblaščenih oseb izdajatelja certifikata.

Komercialni zapis je pisni vrednostni papir, s katerega prodajo se zbirajo kratkoročna denarna sredstva.  (se preneha uporabljati) Komercialni zapis izdajo podjetje, zadruga in druga oblika združevanja z lastnostjo pravne osebe. (se preneha uporabljati)

Sklep o izdaji komercialnih zapisov sprejme delavski svet oziroma organ upravljanja izdajatelja komercialnih zapisov.  (se preneha uporabljati) S sklepom iz prvega odstavka tega člena se določijo predvsem: celotni znesek, na katerega se izdajo komercialni zapisi; namen, za katerega se izdajo; odplačilni rok; višina obrestne mere, če je predvideno plačilo obresti; ugodnosti, ki se dajo imetnikom komercialnih zapisov. (se preneha uporabljati)

Komercialni zapis vsebuje naslednje glavne elemente: oznako, da je komercialni zapis; firmo oziroma ime in sedež izdajatelja komercialnega zapisa; denarni znesek, na katerega se glasi komercialni zapis; višino obrestne mere, če je predvideno plačilo obresti; kraj in datum izdaje komercialnega zapisa; serijsko številko s kontrolno številko; faksimile podpisa pooblaščenih oseb izdajatelja komercialnega zapisa. (se preneha uporabljati)

Komisija je družbena pravna oseba, ki da dovoljenje za izdajo dolgoročnih vrednostnih papirjev in za začetek dela trga kapitala ter spremlja delo trga kapitala v Jugoslaviji.  (se preneha uporabljati) Sedež komisije je v Beogradu. (se preneha uporabljati)

Sredstva za delo komisije se zagotavljajo iz nadomestila, ki ga izdajatelj dolgoročnih vrednostnih papirjev vplača komisiji ob vložitvi zahteve za dovoljenje za izdajo dolgoročnih vrednostnih papirjev, in iz nadomestila, ki se vplača komisiji ob vložitvi zahteve za dovoljenje za začetek dela trga kapitala v Jugoslaviji, ter iz proračunskih sredstev federacije, ki se zagotavljajo z zveznim zakonom.  (se preneha uporabljati) Višino nadomestil iz prvega odstavka tega člena in način njunega plačila določi Zvezni izvršni svet na predlog komisije in v skladu z njenim finančnim načrtom iz 45.k člena tega zakona. (se preneha uporabljati)

Komisija opravlja naslednje zadeve: 1)     da dovoljenje za izdajo dolgoročnih vrednostnih papirjev; 2)     da dovoljenje za začetek dela trga kapitala v Jugoslaviji; 3)     spremlja delo trga kapitala, sprejema in predlaga ukrepe za preprečevanje škodljivih špekulativnih poslov na trgu kapitala; 4)     opravlja tudi druge zadeve, določene z zveznim zakonom. (se preneha uporabljati)

Na podlagi zahteve in dokumentacije iz 5. člena tega zakona odloči komisija z odločbo v 30 dneh po vložitvi zahteve.  (se preneha uporabljati) Izdajatelj ne sme izdati dolgoročnih vrednostnih papirjev, dokler ne dobi odločbe iz prvega odstavka tega člena, niti v nasprotju z njo.  (se preneha uporabljati) Odločba iz prvega odstavka tega člena je končna in je zoper njo mogoč upravni spor.  (se preneha uporabljati) Komisija predpiše vsebino zahteve iz prvega odstavka tega člena in dokumentacijo, ki se predloži z zahtevo za dovoljenje za izdajo dolgoročnih vrednostnih papirjev, izda pravila o pogojih za delo trga kapitala in za promet vrednostnih papirjev ter pravila o delu udeležencev na trgu kapitala in o drugih vprašanjih v zvezi z delom komisije.  (se preneha uporabljati) Pravila so obvezna za vse izdajatelje dolgoročnih vrednostnih papirjev, za vse udeležence na trgu kapitala in za trg kapitala.  (se preneha uporabljati) Komisija in udeleženci pri delu trga kapitala morajo varovati poslovno tajnost. (se preneha uporabljati)

Odločba iz prvega odstavka 45.d člena tega zakona se pošlje izdajatelju dolgoročnih vrednostnih papirjev, zveznemu upravnemu organu za finance in službi družbenega knjigovodstva.  (se preneha uporabljati) Komisija vodi evidenco o vloženih zahtevah.  (se preneha uporabljati) Odločba iz prvega odstavka tega člena se objavi v Uradnem listu SFRJ. (se preneha uporabljati)

Trg kapitala vloži pri komisiji zahtevo za dovoljenje za začetek dela trga kapitala.  (se preneha uporabljati) Trg kapitala predloži z zahtevo svoj statut in poslovnik o svojem delu.  (se preneha uporabljati) Trg kapitala mora dati komisiji na vpogled vsako spremembo statuta in poslovnika. (se preneha uporabljati)

Na podlagi dokumentacije iz 45.f člena tega zakona izda komisija odločbo v 30 dneh po predložitvi zahteve in dokumentacije iz omenjenega člena.  (se preneha uporabljati) Trg kapitala ne sme začeti z delom, dokler ne dobi odločbe iz prvega odstavka tega člena, niti v nasprotju z njo.  (se preneha uporabljati) Odločba iz prvega odstavka tega člena je končna in se objavi v Uradnem listu SFRJ.  (se preneha uporabljati) Zoper odločbo iz prvega odstavka tega člena je mogoč upravni spor. (se preneha uporabljati)

Komisija vodi evidenco o vloženih zahtevah za začetek dela trga kapitala v Jugoslaviji in o danih dovoljenjih. (se preneha uporabljati)

Komisija spremlja delo trga kapitala v Jugoslaviji; če ugotovi, da trg ne spoštuje pravil iz 45.d člena tega zakona, lahko začasno prepove delo trga, dokler se ne odpravijo ugotovljene nepravilnosti. (se preneha uporabljati)

Komisija ima predsednika in šest članov.  (se preneha uporabljati) Zvezni izvršni svet imenuje predsednika in člane komisije za štiri leta.  (se preneha uporabljati) Komisija ima tajnika, ki ga postavi Zvezni izvršni svet na predlog funkcionarja, ki vodi zvezni upravni organ za finance. (se preneha uporabljati)

Zvezni izvršni svet potrjuje finančni načrt in zaključni račun komisije. (se preneha uporabljati)

Komisija je za svoje delo odgovorna Skupščini SFRJ in Zveznemu izvršnemu svetu ter jima predloži najmanj enkrat na leto poročilo o svojem delu. (se preneha uporabljati)

Komisija ima statut, ki ga potrdi Zvezni izvršni svet.  (se preneha uporabljati) Statut komisije določa predvsem: 1)     organizacijo in način poslovanja komisije; 2)     pooblastila za zastopanje in podpisovanje komisije; 3)     pravice, obveznosti in odgovornosti predsednika, članov komisije in delavcev, ki opravljajo dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi; 4)     druga organizacijska vprašanja v zvezi z delom komisije. (se preneha uporabljati)

Podjetje, banka, druga finančna organizacija in druga pravna oseba se kaznuje za gospodarski prestopek z denarno kaznijo od 45.000 do 450.000 dinarjev: 1)     če izdajatelj po izdaji dolgoročnih vrednostnih papirjev ne pošlje zveznemu upravnemu organu za finance podatkov za vpis v register (7. člen); 2)     če izda vrednostni papir, ki ne vsebuje glavnih elementov, predpisanih s tem zakonom (21., 33., 38., 42. in 45. člen); 3)     če noče izpolniti vseh obveznosti iz vrednostnega papirja v rokih in na način, ki so določeni v zakonu oziroma sklepu o njegovi izdaji (prvi odstavek 9. člena). 4)     če komisiji ne pošilja trimesečnih finančnih poročil (tretji odstavek 3. člena); 5)     če izda dolgoročne vrednostne papirje, preden dobi dovoljenje komisije oziroma v nasprotju z dobljeno odločbo (drugi odstavek 45.d člena); 6)     če začne trg kapitala z delom, preden dobi dovoljenje komisije oziroma v nasprotju z dobljeno odločbo (drugi odstavek 45.g člena); 7)     če ne vplača nadomestila v predpisanem roku (47.b člen) (se preneha uporabljati) Z denarno kaznijo od 2.500 do 25.000 dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek tudi odgovorna oseba v podjetju, banki, drugi finančni organizaciji in drugi pravni osebi, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.  (se preneha uporabljati) Z denarno kaznijo od 2.500 do 25.000 dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek tudi odgovorna oseba v organu družbenopolitične skupnosti ali krajevni skupnosti, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena. (se preneha uporabljati) Zakon o vrednostnih papirjih (Uradni list SFRJ, št. 64/89) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

Obveznosti iz že izdanih vrednostnih papirjev se izpolnjujejo v skladu z zakonom o vrednostnih papirjih (Uradni list SFRJ št. 40/78 in 15/80).

Z dnem, ko začne veljati ta zakon, neha veljati zakon o vrednostnih papirjih (Uradni list SFRJ št. 40/78 in 15/80).

Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SFRJ.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vrednostnih papirjih (Uradni list SFRJ, št. 29/90) dodaja 47.a in 47.b člen, ki se glasita: Pravne osebe, ki so vložile zahtevo za dovoljenje za izdajo dolgoročnih vrednostnih papirjev in zahtevo za začetek dela trga kapitala v Jugoslaviji, v zvezi s katerima komisija ni izdala odločbe, morajo uskladiti svojo dokumentacijo s 5. členom tega zakona oziroma s 45.f členom tega zakona v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona.

Pravne osebe, ki so dobile odločbo komisije v letu 1990 do uveljavitve tega zakona, morajo vplačati nadomestilo iz drugega odstavka 45.b člena v 60 dneh po uveljavitvi tega zakona.«; ter vsebuje naslednji končni določbi: »7. člen Z dnem, ko začne veljati ta zakon, neha veljati odlok o sestavi, delovnem področju in načinu dela Komisije za izdajanje dovoljenj o izdaji vrednostnih papirjev (Uradni list SFRJ, št. 2/90). 8. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SFRJ.«. Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93) vsebuje naslednjo končno določbo: »597. člen Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o trgu vrednostnih papirjev (Uradni list RS, št. 6/94) spreminja 47. člen zakona tako, da se glasi: Obveznosti iz že izdanih vrednostnih papirjev se izpolnjujejo v skladu z zakonom o vrednostnih papirjih (Uradni list SFRJ št. 40/78 in 15/80).« (se preneha uporabljati); spreminja 47.a člen zakona tako, da se glasi: Pravne osebe, ki so vložile zahtevo za dovoljenje za izdajo dolgoročnih vrednostnih papirjev in zahtevo za začetek dela trga kapitala v Jugoslaviji, v zvezi s katerima komisija ni izdala odločbe, morajo uskladiti svojo dokumentacijo s 5. členom tega zakona oziroma s 45.f členom tega zakona v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona.« (se preneha uporabljati) spreminja 47.b člen zakona tako, da se glasi: Pravne osebe, ki so dobile odločbo komisije v letu 1990 do uveljavitve tega zakona, morajo vplačati nadomestilo iz drugega odstavka 45.b člena v 60 dneh po uveljavitvi tega zakona. (se preneha uporabljati)«; spreminja 48 člen zakona tako, da se glasi: Z dnem, ko začne veljati ta zakon, neha veljati zakon o vrednostnih papirjih (Uradni list SFRJ št. 40/78 in 15/80).« (se preneha uporabljati) ter vsebuje naslednjo končno določbo: »202. člen Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.