17. člen

Za starostno pokojnino so zavarovanje osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost kot svoj edini ali glavni poklic. Šteje se, da opravlja kmetijsko dejavnost kot svoj edini ali glavni poklic oseba:

-        ki se kot lastnik, solastnik, zakupnik ali uživalec kmetijskega zemljišča ukvarja s kakršnokoli kmetijsko dejavnostjo in je zavezanec davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, in sicer ne glede na to, ali je oproščena tega davka, in ne glede na to, ali ima kakšne druge dohodke;

-        ki je na podlagi proizvodnega sodelovanja deloma ali v celoti svoje kmetijsko zemljišče združila z obdelovalnim zemljiščem kmetijske organizacije združenega dela in je po uspehih svojega dela in za oddano zemljišče udeležena v dohodku te organizacije, pa nima lastnost delavca v združenem delu;

-        ki se v pridobitne namene kot posameznik poklicno ukvarja z lovom, ribolovom ali s kakšno drugo kmetijsko dejavnostjo in je zavezanec davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: zavarovanci). Za zavarovanca po prejšnjem odstavku tega člena se ne šteje tisti, ki se sicer ukvarja s kmetijsko dejavnostjo, pa ima pravico do pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz drugega naslova. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka kmet-borec NOV, ki je socialno ogrožen, lahko uveljavlja lastnost zavarovanca po prvem odstavku tega člena tudi v primeru, če je član njegove družine oziroma njegovega gospodinjstva zavarovan v pokojninskem in invalidskem zavarovanju. (prenehal veljati) Tuji državljani so pod pogoji iz prvega odstavka tega člena zavarovani le, če imajo stalno prebivališče na območju SR Slovenije. Za zavarovanca se šteje tudi zakonec zavarovanca iz prvega odstavka. Z zavarovancem je glede pravice do starostne pokojnine izenačena (16. člen) tudi oseba, ki je pred uvedbo starostnega zavarovanja kmetov bila lastnik kmetije, pa je svojo kmetijo izročila osebi, ki ima ob uveljavitvi tega zakona lastnost zavarovanca po prvem odstavku tega člena.