Vodja posameznih rudarskih del

Odločba mora biti polno obrazložena, tako z dejanskega kot s pravnega vidika, sicer sodišču, ki odloča v upravnem sporu, pomanjkljiva obrazložitev onemogoča preizkus zakonitosti sprejete odločitve, kar je v konkretni zadevi, kjer gre za enostopenjski upravni postopek, v katerem se obravnavajo strokovno-tehnična vprašanja, še toliko bolj pomembno. Ker izpodbijana odločba nima razlogov o odločilnih dejstvih, poleg tega pa v upravnem spisu zadeve ni listin, ki bi sodišču omogočale preizkus te vsebine, ima po presoji sodišča izpodbijana odločba takšne pomanjkljivosti, da je ni mogoče preizkusiti.

Ugovor tožeče stranke, da bi morala tožena stranka pri izračunu upoštevati in razmejiti obdobje do dne, ko je bil nad tožečo stranko uveden stečajni postopek, od obdobja po tem datumu, ni utemeljen. Plačevanje koncesnine je obveznost koncesionarja, ki traja ves čas trajanja koncesijske pogodbe. Niti Uredba o načinu določanja plačila za rudarsko pravico niti ZRud-1 ne določata, da bi se morala čas pred uvedbo stečajnega postopka in čas po uvedbi tega postopka, ko ima stečajni dolžnik še vedno rudarsko pravico, obravnavati različno, in da bi moral biti za vsako tako obdobje izdelan ločen izračun. Tožena stranka pa je napačno uporabila materialno pravo, ker je koncesnino odmerila za celotno leto 2018 in pri tem ni upoštevala, da je rudarska pravica tožeči stranki prenehala dne 30. 11. 2018. Rudarsko pravico je tožena stranka pridobila s koncesijo na podlagi rudarskega koncesijskega akta, ta pa je ugasnila po zakonu z dnem 30. 11. 2018. S tem dnem je zato prenehala veljati tudi koncesijska pogodba, ki je podlaga za odmero koncesnine.

Postopek na podlagi vloge za pridobitev rudarske pravice brez javnega razpisa je treba obravnavati kot postopek za izdajo upravnega akta v smislu četrtega odstavka 5. člena ZUS-1.