Velika nevarnost

Kje se izraz uporablja

• 29. člen ZNPPol – (diplomatska in konzularna imuniteta)

  … odstavka morajo policisti preprečiti dejanje, s katerim oseba z diplomatsko imuniteto povzroča veliko nevarnost. (3) Osebo, ki uživa konzularno imuniteto v Republiki Sloveniji in se nanjo sklicuje z ustrezno listino, smejo policisti prives …

• 45. člen ZNPPol – (razpis prikrite kontrole)

  … ali uporabe prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi ali postopkov v športu po 187. členu, veliko tatvino po 205. členu, rop po 206. členu, goljufijo po 211. členu, izsiljevanje po 213. členu, nedovoljeno posest in promet s stvarmi, ki so …

• 49. člen ZNPPol – (cestna zapora z blokadno točko)

  … vozili in osebami, če: -        obstaja verjetnost, da bo na določenem območju prišlo do velike nevarnosti in je opravljanje te policijske naloge potrebno za njeno preprečitev ali je do velike nevarnosti že prišlo, -        je treba prijet …

• 56. člen ZNPPol – (začasna omejitev gibanja)

  … verjetnost, da bo na določenem območju, prostoru ali v določenem objektu in okolišu prišlo do velike nevarnosti, -        je na določenem območju, prostoru ali v določenem objektu in okolišu prišlo do velike nevarnosti, -        je to potr …

Sodna praksa k 3. člen ZNPPol

• VDSS Sodba Pdp 147/2025

  Višje delovno in socialno sodišče · 16. 4. 2025

  Ni pomembno, kdaj za kršitev izvejo vodje organizacijskih enot, temveč kdaj se je seznanil predstojnik Policije. Za nadaljevano kršitev gre takrat, ko njeno izvrševanje traja (npr. dnevno neopravljanje dela). S tem, ko tožnik ni sproti dnevno beležil svojih nalog v Dnevniku dela za leto 2021 oziroma v Excelovih preglednicah skladno z navodili vodje, je opustil svojo delovno obveznost, ta opustitev pa je trajala vse do konca leta 2021 oziroma do 17. 1. 2022. To pa pomeni, da v tem primeru rok za podajo izredne odpovedi ni pričel teči že z dnem, ko je tožnik prvič opustil dolžno ravnanje, temveč najkasneje z dnem, ko je ta opustitev prenehala. Vse dotlej je namreč ta kršitev trajala.

• VDSS Sodba Pdp 144/2021

  Višje delovno in socialno sodišče · 14. 4. 2021

  Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da so v očitanem in dokazanem ravnanju podani vsi znaki kaznivega dejanja, vključno z naklepom. Kaznivo dejanje po prvem odstavku 257. člena KZ-1 stori uradna oseba ali javni uslužbenec, ki izrabi svoj položaj ali prestopi meje uradnih pravic ali ne opravi uradne dolžnosti in s tem sebi ali komu drugemu pridobi kakšno nepremoženjsko korist ali komu prizadene škodo. Tožnica kot uradna oseba oziroma javna uslužbenka, ki je vedela, da podatkov, ki so ji dostopni v zvezi z njenim delom, ne sme posredovati nepoklicanim osebam, je izrabila svoj položaj policistke in s tem B.B. pridobila vsaj nepremoženjsko korist.

• VDSS Sodba Pdp 544/2020

  Višje delovno in socialno sodišče · 18. 1. 2021

  Stališče sodišča prve stopnje, da potovanje do kraja nastanitve in nazaj v Slovenijo pomeni opravljanje dela po prvem odstavku 73. člena ZODPol, ker je službeno pot organizirala toženka, je zmotno. To pomeni, da pravica do dodatnega plačila po tretjem odstavku 74. člena ZODPol pripada tožniku le za čas, ko mu je bilo odrejeno opravljanje dela pod posebnimi obremenitvami, ne pa za čas trajanja poti do nastanitve in nazaj v Slovenijo, ko efektivnega dela ni opravljal.

Sorodni izrazi