iuris

Varnostno preverjanje oseb

Izraz je opredeljen v enem predpisu.

ugotavljanje morebitnih varnostnih zadržkov za dostop do varovane osebe ali za delo pri varovani osebi, za delo v varovanem objektu, prostoru ali okolišu ali na določenem delovnem mestu ali za dostop do njih ali v drugih primerih, določenih z zakonom

Kje se izraz uporablja

  • 99. člen ZNPPol – (varnostno preverjanje oseb)

    … drugega odstavka prejšnjega člena ter v drugih primerih, določenih v tem ali drugem zakonu, varnostno preverjati osebe. (2) Varnostno preverjanje osebe se izvaja z njeno pisno privolitvijo. Za osebo, ki ne privoli v varnostno preverjanje, …

  • 100. člen ZNPPol – (vsebina varnostnega preverjanja oseb)

    (1) Podatki, ki se smejo pridobivati v postopku varnostnega preverjanja, so: 1.      osebno ime, vključno s prejšnjimi; 2.      davčna številka; 3.      podatki iz evidenc policije, navedenih v 1., 2., 3., 5., 6., 11., 12., 14., 19. in 27. …

  • 101. člen ZNPPol – (akreditacijski postopek)

    (1) Za zagotavljanje varnosti določenim varovanim osebam v prostorih posebnega pomena ali objektih, kjer bodo potekali določeni dogodki državnega pomena, sme policija izvesti omejeno varnostno preverjanje – akreditacijski postopek. (2) Oseb …

  • 102. člen ZNPPol – (varnostni zadržek)

    … omejitev iz drugega odstavka 99. člena in četrtega odstavka 100. člena tega zakona, obstaja varnostni zadržek, če ugotovljene okoliščine iz varnostnega preverjanja kažejo na: -        dvom o ustreznosti osebe za delo pri določeni varovani …

  • 103. člen ZNPPol – (uredba)

    … njihovega varovanja. (2) Vlada podrobneje določi delovna mesta, za katera je treba opraviti varnostno preverjanje oseb in predpiše obseg in način izvajanja zaščitnih ukrepov za ta delovna mesta.

  • 112.a člen ZNPPol – (zbiranje in obdelava podatkov iz evidence potnikov, prijavljenih na let (API))

    … identificira tiste potnike, ki bi jih morala policija in drugi pristojni organi podrobneje varnostno obravnavati, -        s posredovanjem teh podatkov, da policija ali drugi pristojni organi izvedejo potrebne aktivnosti v posamičnih prime …

  • 112.b člen ZNPPol – (zbiranje in obdelava podatkov iz evidence potnikov iz sistema rezervacij letalskih vozovnic (PNR))

    … identificira tiste potnike, ki bi jih morali policija in drugi pristojni organi podrobneje varnostno obravnavati z vidika dejstva, da bi lahko sodelovali pri terorističnem ali drugem hudem kaznivem dejanju, -        z analitično obdelavo t …

  • 125. člen ZNPPol – (vsebina evidenc)

    … videoposnetek in podatki o uveljavljanju pravic ter izvajanju odvzema prostosti); 11.   evidenca varnostno preverjenih oseb: šolska izobrazba, poklic, zaposlitev, predkaznovanost preverjene osebe, razlogi, zaradi katerih je bila oseba prev …

Sodna praksa k 3. člen ZNPPol

  • VDSS Sodba Pdp 147/2025
    Višje delovno in socialno sodišče · 16. 4. 2025

    Ni pomembno, kdaj za kršitev izvejo vodje organizacijskih enot, temveč kdaj se je seznanil predstojnik Policije. Za nadaljevano kršitev gre takrat, ko njeno izvrševanje traja (npr. dnevno neopravljanje dela). S tem, ko tožnik ni sproti dnevno beležil svojih nalog v Dnevniku dela za leto 2021 oziroma v Excelovih preglednicah skladno z navodili vodje, je opustil svojo delovno obveznost, ta opustitev pa je trajala vse do konca leta 2021 oziroma do 17. 1. 2022. To pa pomeni, da v tem primeru rok za podajo izredne odpovedi ni pričel teči že z dnem, ko je tožnik prvič opustil dolžno ravnanje, temveč najkasneje z dnem, ko je ta opustitev prenehala. Vse dotlej je namreč ta kršitev trajala.

  • VDSS Sodba Pdp 144/2021
    Višje delovno in socialno sodišče · 14. 4. 2021

    Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da so v očitanem in dokazanem ravnanju podani vsi znaki kaznivega dejanja, vključno z naklepom. Kaznivo dejanje po prvem odstavku 257. člena KZ-1 stori uradna oseba ali javni uslužbenec, ki izrabi svoj položaj ali prestopi meje uradnih pravic ali ne opravi uradne dolžnosti in s tem sebi ali komu drugemu pridobi kakšno nepremoženjsko korist ali komu prizadene škodo. Tožnica kot uradna oseba oziroma javna uslužbenka, ki je vedela, da podatkov, ki so ji dostopni v zvezi z njenim delom, ne sme posredovati nepoklicanim osebam, je izrabila svoj položaj policistke in s tem B.B. pridobila vsaj nepremoženjsko korist.

  • VDSS Sodba Pdp 544/2020
    Višje delovno in socialno sodišče · 18. 1. 2021

    Stališče sodišča prve stopnje, da potovanje do kraja nastanitve in nazaj v Slovenijo pomeni opravljanje dela po prvem odstavku 73. člena ZODPol, ker je službeno pot organizirala toženka, je zmotno. To pomeni, da pravica do dodatnega plačila po tretjem odstavku 74. člena ZODPol pripada tožniku le za čas, ko mu je bilo odrejeno opravljanje dela pod posebnimi obremenitvami, ne pa za čas trajanja poti do nastanitve in nazaj v Slovenijo, ko efektivnega dela ni opravljal.

Vse odločbe (3) →

Opredelitve so strojno izluščene iz besedila členov in skrajšane. Pravno velja besedilo člena, do katerega vodi povezava.