Tuja oseba iz tretjih držav

Tožnica sama ne prereka ugotovitve, da preko oddaljenega dostopa dostopa do programa "Alarm" in spremlja dogajanje na lokacijah, kar pomeni, da dejansko na programu "Alarm" stalno spremlja dogajanje oziroma stanje na varovanih lokacijah in dejansko izvaja naloge operaterja VNC. S tem posredno potrjuje ugotovitve inšpekcijskega postopka glede izvajanja nalog operaterja VNC. Okoliščina, da tožnica svojega ravnanja ne vidi kot izvajanje nalog operaterja VNC, ne spremeni dejstva, da te naloge dejansko izvaja, saj oddaljen dostop do programa "Alarm" po presoji sodišča omogoča nemoteno opravljanje dela na enak način kot to zagotavlja upravljanje z VNC. Iz druge povedi tretjega odstavka 11. člena ZZasV-1 je jasno razvidno, da mora biti sodelovanje drugega imetnika licence razvidno iz pogodbe ali dodatka k pogodbi. Glede na nesporno ugotovitev, da tožnica nima licence za izvajanje storitev VNC, bi zato morala v vseh pogodbah oziroma dodatkih k pogodbam navesti, da pri opravljanju zasebnega varovanja sodeluje tudi drug imetnik licence (pogodbeni partner). Z naročniki lahko tožnica sklene dodatke k pogodbi, ki, če bodo urejali le seznanitev naročnikov s sodelovanjem pogodbeneg

Stalni nadzor se nanaša na položaj, ko je pri naročnikih zagotovljen stalni oziroma neprekinjen nadzor tehničnih sredstev varovanja, pri čemer za naročnika ni bistveno, ali ta stalni nadzor izvaja en ali več izvajalcev. Za izvajanje stalnega nadzora z vidika naročnika ni pravno pomembno, koliko časa (štiriindvajset ali osem ur dnevno) je delo upravljanja z varnostno nadzornim centrom opravljal posamezen izvajalec varovanja, če pri izvajanju tega sodeluje več izvajalcev, in kateri izvajalec ga je opravil. Pri tem tudi ni bistveno, ali je bilo delo opravljeno s časovno omejenimi vpogledi, saj je za naročnika pomembno le, da je delo opravljeno. V skladu z namensko razlago mora biti iz pogodbe o varovanju ali njenega dodatka razvidno, kdo sodeluje pri istem naročniku za varovanje iste stvari.

Naročnik storitve po ZZasV-1 je očitno subjekt, ki potrebuje varovanje določene dobrine, pogodba o varovanju pa pogodba, sklenjena med njim in imetnikom licence, ki mu bo varovanje te dobrine zagotovil. V tej zadevi organ kot naročnika iz pogodbe 0085-12 šteje družbo B. d.o.o., za katerega naj bi tožnik po tej pogodbi izvajal naloge zasebnega varovanja na varovanem območju družbe D., d. o. o., in sicer v njeni trgovini na naslovu ......... Vendar pa hkrati iz izpodbijane odločbe izhaja tudi, da je med B. d.o.o. (tožnikovim naročnikom) in družbo D d.o.o. sklenjena pogodba o varovanju premoženja, kar pa vse kaže na to, da B. d. o. o. ni naročnik v smislu 11. točke 5. člena ZZasV-1, pogodba št. 0085-12, na katero se nanaša izpodbijani inšpekcijski ukrep iz 2. točke izreka izpodbijane odločbe, pa ni pogodba o varovanju iz tretjega odstavka 11. člena ZZasV-1.