Sum varnostnega zadržka

Ni pomembno, kdaj za kršitev izvejo vodje organizacijskih enot, temveč kdaj se je seznanil predstojnik Policije. Za nadaljevano kršitev gre takrat, ko njeno izvrševanje traja (npr. dnevno neopravljanje dela). S tem, ko tožnik ni sproti dnevno beležil svojih nalog v Dnevniku dela za leto 2021 oziroma v Excelovih preglednicah skladno z navodili vodje, je opustil svojo delovno obveznost, ta opustitev pa je trajala vse do konca leta 2021 oziroma do 17. 1. 2022. To pa pomeni, da v tem primeru rok za podajo izredne odpovedi ni pričel teči že z dnem, ko je tožnik prvič opustil dolžno ravnanje, temveč najkasneje z dnem, ko je ta opustitev prenehala. Vse dotlej je namreč ta kršitev trajala.

Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da so v očitanem in dokazanem ravnanju podani vsi znaki kaznivega dejanja, vključno z naklepom. Kaznivo dejanje po prvem odstavku 257. člena KZ-1 stori uradna oseba ali javni uslužbenec, ki izrabi svoj položaj ali prestopi meje uradnih pravic ali ne opravi uradne dolžnosti in s tem sebi ali komu drugemu pridobi kakšno nepremoženjsko korist ali komu prizadene škodo. Tožnica kot uradna oseba oziroma javna uslužbenka, ki je vedela, da podatkov, ki so ji dostopni v zvezi z njenim delom, ne sme posredovati nepoklicanim osebam, je izrabila svoj položaj policistke in s tem B.B. pridobila vsaj nepremoženjsko korist.

Stališče sodišča prve stopnje, da potovanje do kraja nastanitve in nazaj v Slovenijo pomeni opravljanje dela po prvem odstavku 73. člena ZODPol, ker je službeno pot organizirala toženka, je zmotno. To pomeni, da pravica do dodatnega plačila po tretjem odstavku 74. člena ZODPol pripada tožniku le za čas, ko mu je bilo odrejeno opravljanje dela pod posebnimi obremenitvami, ne pa za čas trajanja poti do nastanitve in nazaj v Slovenijo, ko efektivnega dela ni opravljal.