Strokovnjak
Izraz je opredeljen v 8 predpisih; pomen je vezan na predpis, v katerem je opredeljen.
fizična oseba, ki ima posebno strokovno znanje o finančnih trgih, računovodskem poročanju, revidiranju, dajanju zagotovil o trajnostnosti in drugih področjih, pomembnih za preglede, vključno z zakonitimi revizorji, ki izvajajo revizije
tujec, ki ni državljan EU, s posebnim znanjem in poklicnimi izkušnjami, ki so bistvene na področju izvajanja registriranih dejavnosti v subjektu gostitelju, v katerega je premeščen
posameznik, ki ima poklicno kvalifikacijo za opravljanje reguliranega poklica v skladu s tem zakonom
oseba, ki izpolnjuje vse pogoje, potrebne za začasno ali občasno opravljanje storitev v državah pogodbenicah ali za priznanje poklicnih kvalifikacij za trajno opravljanje reguliranega poklica v državah pogodbenicah
vsako osebo, ki jo kratkoročno najame CEF (za največ 12 mesecev), da opravi zahtevane storitve
oseba, ki ni uslužbenec, in je izbrana za izvedbo določene naloge v imenu Eumetsata in na njegove stroške
oseba, ki ni uslužbenec, in je izbrana za izvedbo določene naloge v imenu Eumetsata in na njegove stroške
vsako osebo, ki jo kratkoročno najame CEF (za največ 12 mesecev), da opravi zahtevane storitve
Kje se izraz uporablja
- 20. člen ZRev-2 – (pogoji za imenovanje direktorja in člana strokovnega sveta)
… direktorja Agencije in člana strokovnega sveta je lahko imenovana oseba z ugledom neodvisnega strokovnjaka, ki: 1. ima najmanj izobrazbo ekonomske ali pravne smeri, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazbo ekonom …
- 45.b člen ZRev-2 – (organizacija dela)
… znotraj revizijske družbe. (6) Revizijska družba evidentira vsako zaprosilo za nasvet zunanjih strokovnjakov in prejeti nasvet. (7) Revizijska družba vodi evidenco posameznih strank, ki vključuje naslednje podatke: – firmo, naslov in kraj …
- 102. člen ZRev-2 – (uporaba določb o postopku in varovanje zaupnih podatkov)
… člena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za zaposlene pri pristojnem organu nadzora, strokovnjake, člane organov oziroma druge osebe, ki so jim pri njihovem delu dostopni zaupni podatki.
- 123. člen ZRev-2 – (izvedba nadzora)
(1) Pregled kakovosti revidiranja opravi ustrezen strokovnjak, ki ga za opravljanje pregleda pooblasti direktor Agencije. Direktor Agencije pooblasti ustrezno usposobljeno osebo za vodenje postopka. Ta oseba je lahko hkrati tudi strokovnjak …
- 45.b člen ZTuj-2 – (enotno dovoljenje za osebo, premeščeno znotraj gospodarske družbe)
… dovoljenje za osebo, premeščeno znotraj gospodarske družbe, če gre za vodstvenega delavca, strokovnjaka ali zaposlenega na usposabljanju, če: - ima veljavno potno listino, katere veljavnost je najmanj tri mesece daljša od nameravane …
- 45.c člen ZTuj-2 – (podaljšanje enotnega dovoljenja za osebo, premeščeno znotraj gospodarske družbe)
… dovoljenje za osebo, premeščeno znotraj gospodarske družbe, se za vodstvenega delavca in strokovnjaka lahko podaljša pod enakimi pogoji, kot se izda, če tujec ali subjekt gostitelj pravočasno zaprosi za podaljšanje enotnega dovoljenja za o …
- 45.d člen ZTuj-2 – (prebivanje imetnika enotnega dovoljenja za osebo, premeščeno znotraj gospodarske družbe, izdanega v drugi državi članici Evropske unije – dolgotrajna premestitev)
… presega enega leta za zaposlenega na usposabljanju oziroma treh let za vodstvene delavce in strokovnjake in če ne obstajajo razlogi za zavrnitev izdaje dovoljenja za začasno prebivanje iz četrtega odstavka tega člena. (7) O odločitvi o pro …
Sodna praksa k 3. člen ZRev-2
- VSL Sodba I Cpg 253/2021Višje sodišče v Ljubljani · 8. 7. 2021
Tožnik ne more uspeti z uveljavljanjem ničnosti letnega poročila s sklicevanjem na neustrezno izvedeno povečanje osnovnega kapitala, ki je bilo s sklepom sprejeto na skupščini, pregledano s strani revizorja in vpisano v sodni register. Takšna tožba je nesklepčna. Nepravilno izvedeno povečanje osnovnega kapitala bi lahko tožnik uveljavljal z izpodbijanjem takega sklepa, ne more pa na takšni podlagi uveljavljati ničnosti letnega poročila. Ničnost letnega poročila ni podana, če je bil izkazan nižji dobiček, kot v resnici. Navedeno namreč ne nasprotuje določbam zakona, ki se uporabljajo izključno ali pretežno za zaščito upnikov družbe ali so sicer v javnem interesu, v smislu prvega dostavka 401. člena ZGD-1. Dejanski stan te določbe bi bil podan v nasprotnem primeru, to je če bi bil neresnično prikazan višji dobiček, saj bi s tem prišlo do ogrožanja upnikov. Namen ureditve iz prvega odstavka 399. člena ZGD-1 je zagotoviti nadaljnji obstoj in pogoje za delovanje družbe, kar zagotavlja ohranitev in dolgoročno donosnost podjetja, s čimer se ščiti tudi naložba manjšinskih delničarjev v taki družbi. Izpolnjevanje namena te zakonske ureditve pa terja, da se ekonomska nuj
- VSRS Sklep X Ips 365/2016Vrhovno sodišče RS · 1. 2. 2017
Če revident uveljavlja odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, mora tudi izpostaviti in opraviti primerjavo dejanskega stanja iz izpodbijane sodbe s sodnimi odločbami, od katerih naj bi izpodbijana odločitev odstopala. Revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih podpiše pooblaščeni revizor, tj. zakoniti revizor, ki ima veljavno dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja po tem zakonu in ga revizijska družba imenuje za posamezni revizijski posel kot glavnega odgovornega za izvajanje obvezne revizije v imenu revizijske družbe (ključni revizijski partner). Drugačne vloge oziroma odgovornosti podpisnikov revizorjevega poročila zakon ne predvideva, zato za vsebino revizorjevega poročila kot pooblaščeni revizor odgovarja vsak, ki poročilo podpiše. Zatrjevane in neizkazane zelo hude posledice izpodbijanega opomina zaradi kršitev pravil revidiranja, ki izhajajo iz ureditve po ZRev-2, ne pomenijo zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
- UPRS sodba I U 1430/2015Upravno sodišče RS · 27. 9. 2016
Subjektu nadzora v postopku za izrek opomina je spoštovanje načela kontradiktornosti zagotovljeno s tem, da se z vročitvijo odločbe o začetku postopka seznani z dejstvi in dokazi, ki po mnenju Agencije utemeljujejo začetek postopka ter s tem, da ima možnost podati izjavo o razlogih za začetek postopka, v katerih lahko navaja dejstva in predlaga dokaze (139. člen ZRev-2). V takem primeru Agencija lahko šele nato izda odločbo o izreku opomina, pri čemer pa lahko odločitev opre le na dejstva in dokaze, ki so navedeni v odločbi o začetku postopka oziroma v izjavi subjekta nadzora.
Sorodni izrazi
Opredelitve so strojno izluščene iz besedila členov in skrajšane. Pravno velja besedilo člena, do katerega vodi povezava.