iuris

Storitev informacijske družbe

Izraz je opredeljen v 4 predpisih; pomen je vezan na predpis, v katerem je opredeljen.

katerakoli storitev, ki se običajno opravi odplačno, na daljavo (storitev se opravi, ne da bi bile stranke sočasno navzoče), elektronsko (storitev se pošlje na začetnem kraju in sprejme na cilju z elektronsko opremo za obdelavo in shranjevanje podatkov ter se v celoti prenaša, pošilja in sprejema po žici, radijsko, z optičnimi ali drugimi elektromagnetnimi sredstvi) in na posamezno zahtevo prejemnika storitev (storitev opravi s prenosom podatkov na posamezno zahtevo)

storitev, kot je opredeljena v zakonu, ki ureja elektronsko poslovanje na trgu

storitev, ki se po navadi zagotavlja za plačilo, na daljavo, z elektronskimi sredstvi in na posamezno zahtevo prejemnika storitev. Pri tem »na daljavo« pomeni, da se storitev zagotavlja, ne da bi bili strani navzoči sočasno. »Z elektronskimi sredstvi« pomeni, da se storitev na začetku pošlje in v namembnem kraju sprejme z elektronsko opremo za obdelavo, vključno z digitalnim stiskanjem in za shranjevanje podatkov ter v celoti pošlje, prenese in sprejme po žici, radiu, optičnih ali drugih elektromagnetnih sredstvih. »Na posamezno zahtevo prejemnika storitev« pa pomeni, da se storitev zagotavlja s prenosom podatkov na posamezno zahtevo. Storitve informacijske družbe vključujejo zlasti prodajo blaga ali storitev, dostop do podatkov ali oglaševanje na svetovnem spletu ter dostop do komunikacijskega omrežja, prenos podatkov ali shranjevanje prejemnikovih podatkov v komunikacijskem omrežju

storitev, ki se običajno zagotavlja za plačilo, na daljavo, z elektronskimi sredstvi in na posamezno zahtevo prejemnika storitev pri čemer pomeni: a) na daljavo, da se storitev zagotavlja, ne da bi bili strani sočasno prisotni; b) z elektronskimi sredstvi, da se storitev na začetku pošlje in v namembnem kraju sprejme z elektronsko opremo za obdelavo (vključno z digitalnim stiskanjem) in shranjevanje podatkov in v celoti pošlje, prenese in sprejme po žici, radiu, optičnih sredstvih ali drugih elektromagnetnih sredstvih; c) na posamezno zahtevo prejemnice ali prejemnika (v nadaljnjem besedilu: prejemnik) storitev, da se storitev zagotavlja s prenosom podatkov na posamezno zahtevo. Storitve informacijske družbe vključujejo zlasti storitve prodaje blaga ali storitev, dostopa do podatkov ali oglaševanja na svetovnem spletu ter storitve dostopa do komunikacijskega omrežja, prenosa podatkov ali shranjevanja prejemnikovih podatkov v komunikacijskem omrežju

Kje se izraz uporablja

  • 8. člen ZVOP-2 – (privolitev otroka za uporabo storitev informacijske družbe)

    (1) Privolitev otroka za uporabo storitev informacijske družbe, ki se ponujajo neposredno otrokom oziroma za katere se lahko verjetno domneva, da jih bodo uporabljali otroci, je veljavna, če je otrok star 15 let ali več. Če je otrok mlajši …

  • 29. člen ZVOP-2 – (nadzorni ukrepi)

    … izvede postopke v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, če pri nadzoru ugotovi, da obstaja sum storitve kaznivega dejanja ali prekrška. (2) Nadzorni organ pri opravljanju nadzora upošteva, da: 1. ponudnik izključnega prenosa (če se storitev …

  • 2. člen ZEKom-2 – (namen zakona)

    … spodbujanjem investicij z znižanjem stroškov gradnje oziroma postavitve teh omrežij ter razvoja storitev v Republiki Sloveniji in s tem gospodarskega in družbenega razvoja v državi, vključno z razvojem informacijske družbe, dostop do zelo …

  • 225. člen ZEKom-2 – (piškotki)

    … sporočila po elektronskem komunikacijskem omrežju, ali če je to nujno potrebno za zagotovitev storitve informacijske družbe, ki jo naročnik ali uporabnik izrecno zahtevata. (3) Če je tehnično izvedljivo in učinkovito ter v skladu s predpis …

Sodna praksa k 5. člen ZVOP-2

  • VSL Sklep V Kp 83467/2024
    Višje sodišče v Ljubljani · 23. 4. 2025

    Sodišče druge stopnje nadalje pojasnjuje, da tudi, ko ne gre za neposredno kolizijo dveh prizadetih ustavnih pravic, to še ne pomeni, da so dokazi pridobljeni s strani zasebnikov, ki niso oškodovanci kaznivega dejanja, nezakoniti, kot skuša poenostavljeno prikazati pritožnik. V takšnih primerih je potrebno namesto tehtanja uporabiti test pričakovane zasebnosti.

  • UPRS Sodba I U 1420/2023-26
    Upravno sodišče RS · 15. 5. 2024

    Pristojnost nadzornih organov je dopustna v tistih primerih, kjer ti nadzorni organi ne morejo vplivati na "neodvisnost sodstva pri opravljanju sodnih nalog, vključno z odločanjem". V obravnavanem primeru pa je šlo prav za zahtevo za pridobitev take dokumentacije, kjer je bilo sodno odločanje že zaključeno in spis arhiviran. "Zadeva sodišča" pomeni sojenje in obravnavanje pravnih sredstev v skladu z zakoni, ki urejajo sodne postopke. Pri arhiviranih spisih pa ne gre niti za sojenje niti za obravnavanje pravnih sredstev, saj gre za prošnjo za pridobitev dokumentacije iz spisov, ki so arhivirani.

Vse odločbe (2) →

Sorodni izrazi

Opredelitve so strojno izluščene iz besedila členov in skrajšane. Pravno velja besedilo člena, do katerega vodi povezava.