Standardi dajanja zagotovil o trajnostnosti

Kje se izraz uporablja

• 32. člen ZRev-2 – (pristojnosti Agencije pri opravljanju javnega nadzora nad revidiranjem)

  (1) Agencija: 1. zagotavlja slovenske prevode Mednarodnih revizijskih standardov; 2. sprejema pravila revidiranja; 3. sprejema hierarhijo pravil revidiranja; 4. določa strokovna znanja in izkušnje, potrebne za opravljanje nalog pooblaščeneg …

• 40.a člen ZRev-2 – (revizorjevo poročilo o dajanju zagotovil o trajnostnosti)

  … pripravi; 2. opisan obseg dajanja zagotovil o trajnostnosti, v katerem se opredelijo vsaj standardi dajanja zagotovil, v skladu s katerimi je bil izveden pregled; 3. revizorjev sklep ali mnenje o tem, ali je poročilo o trajnostnosti ali ko …

• 49. člen ZRev-2 – (strokovna znanja)

  … obsega: a) splošna področja: 1. splošna računovodska teorija in načela; 2. pravne zahteve in standardi v zvezi s pripravo letnih in konsolidiranih računovodskih izkazov; 3. slovenski in mednarodni računovodski standardi; 4. finančna analiz …

• 50. člen ZRev-2 – (izdaja dovoljenja zakonitim revizorjem in revizijskim podjetjem)

  … področij slovenskega prava iz prvega odstavka prejšnjega člena in slovenskih računovodskih standardov. Način in vsebino preizkusa strokovnih znanj podrobneje določi Agencija. (3) Agencija izda zakonitemu revizorju dovoljenje za dajanje zag …

Sodna praksa k 3. člen ZRev-2

• VSL Sodba I Cpg 253/2021

  Višje sodišče v Ljubljani · 8. 7. 2021

  Tožnik ne more uspeti z uveljavljanjem ničnosti letnega poročila s sklicevanjem na neustrezno izvedeno povečanje osnovnega kapitala, ki je bilo s sklepom sprejeto na skupščini, pregledano s strani revizorja in vpisano v sodni register. Takšna tožba je nesklepčna. Nepravilno izvedeno povečanje osnovnega kapitala bi lahko tožnik uveljavljal z izpodbijanjem takega sklepa, ne more pa na takšni podlagi uveljavljati ničnosti letnega poročila. Ničnost letnega poročila ni podana, če je bil izkazan nižji dobiček, kot v resnici. Navedeno namreč ne nasprotuje določbam zakona, ki se uporabljajo izključno ali pretežno za zaščito upnikov družbe ali so sicer v javnem interesu, v smislu prvega dostavka 401. člena ZGD-1. Dejanski stan te določbe bi bil podan v nasprotnem primeru, to je če bi bil neresnično prikazan višji dobiček, saj bi s tem prišlo do ogrožanja upnikov. Namen ureditve iz prvega odstavka 399. člena ZGD-1 je zagotoviti nadaljnji obstoj in pogoje za delovanje družbe, kar zagotavlja ohranitev in dolgoročno donosnost podjetja, s čimer se ščiti tudi naložba manjšinskih delničarjev v taki družbi. Izpolnjevanje namena te zakonske ureditve pa terja, da se ekonomska nuj

• VSRS Sklep X Ips 365/2016

  Vrhovno sodišče RS · 1. 2. 2017

  Če revident uveljavlja odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, mora tudi izpostaviti in opraviti primerjavo dejanskega stanja iz izpodbijane sodbe s sodnimi odločbami, od katerih naj bi izpodbijana odločitev odstopala. Revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih podpiše pooblaščeni revizor, tj. zakoniti revizor, ki ima veljavno dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja po tem zakonu in ga revizijska družba imenuje za posamezni revizijski posel kot glavnega odgovornega za izvajanje obvezne revizije v imenu revizijske družbe (ključni revizijski partner). Drugačne vloge oziroma odgovornosti podpisnikov revizorjevega poročila zakon ne predvideva, zato za vsebino revizorjevega poročila kot pooblaščeni revizor odgovarja vsak, ki poročilo podpiše. Zatrjevane in neizkazane zelo hude posledice izpodbijanega opomina zaradi kršitev pravil revidiranja, ki izhajajo iz ureditve po ZRev-2, ne pomenijo zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

• UPRS sodba I U 1430/2015

  Upravno sodišče RS · 27. 9. 2016

  Subjektu nadzora v postopku za izrek opomina je spoštovanje načela kontradiktornosti zagotovljeno s tem, da se z vročitvijo odločbe o začetku postopka seznani z dejstvi in dokazi, ki po mnenju Agencije utemeljujejo začetek postopka ter s tem, da ima možnost podati izjavo o razlogih za začetek postopka, v katerih lahko navaja dejstva in predlaga dokaze (139. člen ZRev-2). V takem primeru Agencija lahko šele nato izda odločbo o izreku opomina, pri čemer pa lahko odločitev opre le na dejstva in dokaze, ki so navedeni v odločbi o začetku postopka oziroma v izjavi subjekta nadzora.

Sorodni izrazi