Sedež ponudnika
Izraz je opredeljen v enem predpisu.
tisti kraj, kjer ponudnik storitev, ne glede na kraj ustanovitve ali registracije, dejansko izvaja dejavnost za nedoločen čas, pri čemer je treba upoštevati tudi: za sedež ponudnika se šteje kraj, kjer se dejansko izvaja dejavnost tudi, če se družba ustanovi za določen čas ali če najame prostor ali infrastrukturo, ki ji omogoča opravljanje dejavnosti; za sedež ponudnika se šteje tudi kraj, kjer se dejansko izvaja dejavnost, kadar je izdano časovno omejeno dovoljenje za izvajanje samo določenih storitev; za sedež ni treba ustanoviti podružnice, izpostave, enote ali agencije, temveč zadostuje prostor, ki ga upravlja osebje ponudnika storitev ali neodvisna oseba, ki je trajno pooblaščena delovati v imenu in za račun ponudnika storitev; zgolj poštni nabiralnik še ne šteje za sedež, razen kadar to zadošča za ustanovitev; kadar ima ponudnik storitev več sedežev, se za uporabo pravil tega zakona šteje, da je sedež ponudnika tisti, kjer se storitev dejansko opravlja, če pa je sedežev več, se šteje, da je sedež ponudnika kraj, kjer je središče dejavnosti ponudnika storitev v zvezi s storitvijo, ki je predmet presoje ali na katero se veže odločanje po tem zakonu
Kje se izraz uporablja
- 7. člen ZSNT – (enotna kontaktna točka)
… naslednje informacije: - informacije o zahtevah in pogojih za ponudnike storitev s sedežem na ozemlju Republike Slovenije, vključno za gospodarske družbe in podružnice tujih podjetij, zlasti zahteve v zvezi s postopki, vključno s sp …
- 19. člen ZSNT – (informacije o ponudnikih in njihovih storitvah)
… informacije in podatke: - ime ponudnika storitev, njegov pravni status in obliko, sedež in podatke, potrebne za hitro vzpostavitev stika in neposredno komuniciranje, po potrebi po elektronski poti; - če je ponudnik storitev v …
- 22. člen ZSNT – (splošna pravila o medsebojni pomoči)
… za pomoč s strani pristojnih organov druge države članice, lahko od ponudnikov storitev s sedežem v Republiki Sloveniji zahtevajo predložitev vseh informacij, potrebnih za nadzor njihovih dejavnosti, v skladu s predpisi Republike Slovenije …
- 23. člen ZSNT – (nadzor države članice ustanovitve v primeru začasnega opravljanja storitev ponudnika v drugi državi članici)
… Slovenije drugi državi članici, na njeno zahtevo, sporočijo informacije o ponudnikih storitev s sedežem v Republiki Sloveniji, zlasti glede potrjevanja dejstev, ali imajo ponudniki storitev sedež na ozemlju Republike Slovenije in ali po nj …
- 24. člen ZSNT – (nadzor nad začasnim opravljanjem storitev ponudnikov iz drugih držav članic)
… Slovenije so pristojni in odgovorni za nadzor nad opravljanjem storitev ponudnika storitev s sedežem v drugi državi članici, kadar opravlja storitve v Republiki Sloveniji. (2) Pristojni inšpekcijski organi: - sprejmejo vse potrebne …
- 25. člen ZSNT – (mehanizem opozarjanja)
(1) Če pristojni organi Republike Slovenije ugotovijo, da je ponudnik storitev s sedežem v Republiki Sloveniji, ki opravlja storitve v drugih državah članicah, ravnal ali izvedel določena dejanja, ki bi lahko resno škodila zdravju ali varno …
Sorodni izrazi
Opredelitve so strojno izluščene iz besedila členov in skrajšane. Pravno velja besedilo člena, do katerega vodi povezava.