iuris

Osna obremenitev

Izraz je opredeljen v enem predpisu.

del skupne mase, s katero os vozila na vodoravni površini obremenjuje podlago

Kje se izraz uporablja

  • 34. člen ZCes-2 – (največje dovoljene osne obremenitve vozil na javnih cestah)

    … vozila ali skupine vozil, sama ali skupaj s tovorom, ne smejo presegati največjih dovoljenih osnih obremenitev, predpisanih za posamezne vrste vozil ali skupine vozil. (2) Ne glede na prejšnji odstavek na javnih cestah vozila ali skupine v …

  • 39. člen ZCes-2 – (izredni prevoz po javni cesti)

    … vozil, ki samo ali skupaj z nedeljivim tovorom presega s predpisi dovoljeno skupno maso, osne obremenitve ali mere (širina, dolžina, višina). Izredni prevoz je tudi prevoz, pri katerem je vozilo ali skupina vozil sama ali skupaj s tovorom …

  • 40. člen ZCes-2 – (upravno nadzorstvo nad izvajanjem izrednega prevoza)

    … dovoljenju za izredni prevoz. (2) Nadzor nad z dovoljenjem za izredni prevoz dovoljenimi osnimi obremenitvami, skupnimi masami in merami vozil ter ustreznostjo vozil, spremstva in opreme za izvedbo izrednega prevoza ter označitvijo izredne …

  • 66. člen ZCes-2 – (naloge in pristojnosti upravljavcev cest)

    … -        izdelavo strokovnih podlag za načrte vzdrževanja in razvoja državnih cest in izdelavo osnutkov teh načrtov; -        naloge rednega vzdrževanja državnih cest; -        naloge nadzora nad stanjem državnih cest; -        naloge nadz …

  • 75. člen ZCes-2 – (omejitve uporabe državne ceste)

    … ali njenega dela (omejitev prometa posameznih vrst vozil, zmanjšanje dovoljene skupne mase, osne obremenitve ali dimenzij vozil, zmanjšanje največje dovoljene hitrosti vozil in drugi ukrepi), če je državna cesta ali njen del v stanju, da: …

  • 128. člen ZCes-2 – (izločitev vozila iz prometa)

    … tehtanju vozila; -        ki je obremenjeno nad največjo dovoljeno maso, skupno maso ali osno obremenitvijo po določilih proizvajalca vozila; -        ki samo ali skupaj s tovorom prekoračuje predpisane mere (širina, dolžina, višina) ali d …

Sodna praksa k 2. člen ZCes-2

  • VSK Sodba PRp 410/2025
    Višje sodišče v Kopru · 13. 1. 2026

    Po 33. točki 3. člena ZPrCP je prehitevanje vožnja mimo drugega udeleženca cestnega prometa, ki se premika v isti smeri po prometnem pasu ali delu smernega vozišča, ki je namenjen prometu. Pri tem pa je treba upoštevati, da je v konkretnem primeru šlo za avtocesto, na kateri vozila večkrat stojijo v zastoju. Vsa tovorna vozila na voznem pasu so bila namreč namenjena v isto smer kot storilec, v kolono na voznem pasu jih je zaradi izrednih razmer razporejala policija, zato ni šlo za obvoz ovire na cestišču (kar je bistveni element "vožnje mimo" po 53. členu ZPrCP). Očitno pa so se vozila tudi dejansko premikala, sicer se storilec (ko ga je zaustavila policija) ne bi mogel vključiti v to kolono. Zaključek, da je šlo za prehitevanje, je na podlagi povedanega pravilen.

  • VSL Sklep II Cp 549/2024
    Višje sodišče v Ljubljani · 29. 5. 2025

    Upoštevaje dejstvo, da ima sosednje (državno) zemljišče status javnega dobra (čemur pritožnica ne oporeka), je sodišče prve stopnje izbralo pravilen kriterij za določitev meje (kriterij močnejše pravice) in ugotovilo najverjetnejšo katastrsko mejo. Odstop od tega kriterija bi bil mogoče le v primeru ugotovitve napak ali pomanjkljivosti v katastru.

  • VSM Sklep I Cp 477/2024
    Višje sodišče v Mariboru · 3. 12. 2024

    Sodišče dovoli nujno pot za nepremičnino, ki nima za redno rabo potrebne zveze z javno cesto ali pa bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški. Bistvena vprašanja, s katerimi se mora sodišče ukvarjati v postopku za določitev nujne poti so torej: 1. kaj predstavlja redno rabo gospodujoče nepremičnine in 2. ali ima gospodujoča nepremičnina za takšno rabo potrebno zvezo z javno cesto ali bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški. Redno rabo nepremičnine je treba ugotavljati v vsakem konkretnem primeru in upoštevati konkretne okoliščine primera. Pojem "redne rabe nepremičnine" se nanaša na vsakodnevno, običajno uporabo nepremičnine v skladu z njenim namenom. Pri večstanovanjski stavbi to pomeni tudi uporabo skupnih prostorov za dostop do stanovanj, do kleti ali skupnih parkirišč. Redna raba večstanovanjske stavbe tako vključuje tudi uporabo dostopnih poti do vhoda stavbe, saj je to običajen del uporabe skupnih prostorov, ki so namenjeni vsem etažnim lastnikom oziroma uporabnikom stavbe. Navedeno izhaja iz zakonske opredelitve, kaj so skupni deli stavbe v skladu z SPZ in SZ-1.

Vse odločbe (4) →

Sorodni izrazi

Opredelitve so strojno izluščene iz besedila členov in skrajšane. Pravno velja besedilo člena, do katerega vodi povezava.