Kreditna institucija
Izraz je opredeljen v 3 predpisih; pomen je vezan na predpis, v katerem je opredeljen.
kreditna institucija, kot je opredeljena v zakonu, ki ureja bančništvo
kreditna institucija, kakor je opredeljena v 1. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU, in če ima sedež v Republiki Sloveniji, pomeni banko ali hranilnico, kakor sta opredeljeni v 4. členu Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 92/21; v nadaljnjem besedilu: ZBan-3)
ima enak pomen kot v zakonu, ki ureja bančništvo
Kje se izraz uporablja
- 3. člen ZPotK-2 – (izjeme od uporabe zakona)
… ta ali druga pogodba določa, da lastninska pravica ne preide na zakupnika (najemnika); 2. kreditno pogodbo z dovoljeno možnostjo prekoračitve stanja na plačilnem računu potrošnika, ki določa odplačilo kredita v enem mesecu; 3. kreditno pog …
- 26. člen ZPotK-2 – (najvišja dopustna efektivna obrestna mera)
(1) Če je dajalec kredita oseba, ki ni kreditna institucija po zakonu, ki ureja bančništvo, lahko znaša efektivna obrestna mera na dan sklenitve pogodbe največ 200 % zadnje povprečne efektivne obrestne mere, ki jo v skladu z zakonom, ki ure …
- 30. člen ZPotK-2 – (dovoljenje za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja)
(1) Dajalec kredita pred začetkom opravljanja storitev potrošniškega kreditiranja pridobi dovoljenje za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje) za vsako poslovno enoto, kjer bo opravljal te storit …
- 37. člen ZPotK-2 – (pogoji za kreditne posrednike)
(1) Kreditni posrednik mora za opravljanje dejavnosti posredovanja potrošniških kreditov: - pridobiti in izkazovati status kreditnega posrednika; - imeti pooblastilo dajalca kredita; - imeti sklenjeno pogodbo o posredovanju z dajalcem kredi …
- 47. člen ZPotK-2 – (izvajanje svetovalnih storitev)
Svetovalne storitve potrošnikom lahko izvaja: - dajalec kredita, ki je kreditna institucija, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje bančnih in finančnih storitev v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo; - dajalec kredita, ki je kreditna …
- 58. člen ZPotK-2 – (dajalec kredita)
(1) Dajalec kredita za nepremičnino je lahko: - kreditna institucija, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje bančnih in finančnih storitev v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo; - kreditna institucija s sedežem v drugi državi članici, …
- 63. člen ZPotK-2 – (izdaja in podaljšanje dovoljenja kreditnemu posredniku)
(1) Kreditni posrednik pred začetkom posredovanja potrošniških kreditov za nepremičnino ali izvajanjem svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti pridobi dovoljenje za opravljanje teh storitev. (2) Banka Slovenije izda ali podaljša dovolje …
- 67. člen ZPotK-2 – (izdaja dovoljenja dajalcu kredita)
(1) Dajalec kredita iz četrte alineje prvega odstavka 58. člena tega zakona pred začetkom opravljanja storitev finančnega zakupa nepremičnin ali izvajanja svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti pridobi dovoljenje za opravljanje teh sto …
Sodna praksa k 2. člen ZPotK-2
- VSL Sodba I Cp 1707/2024Višje sodišče v Ljubljani · 9. 10. 2025
Stroški, ki se nanašajo na izvajanje elektronskih komunikacijskih (mobilnih) storitev po sklenjenih naročniških pogodbah, glede na sedanje tehnološko stanje družbe tudi po prepričanju pritožbenega sodišča spadajo med te osnovne stroške. Izpolnitelj, ki bi lahko ugotovil, da obveznost ne obstaja, če bi ravnal skrbno, še vedno lahko uveljavlja povračilni zahtevek.
- VSL Sodba II Cp 1282/2022Višje sodišče v Ljubljani · 16. 8. 2022
Pravni posel ali drugo pravno dejanje stečajnega dolžnika, ki je v nasprotju s prvim odstavkom 386. člena ZFPPIPP, nima pravnega učinka (prvi odstavek 386. člena ZFPPIPP), je torej ničen.
- VSL Sodba I Cp 1389/2021Višje sodišče v Ljubljani · 14. 10. 2021
Zakonodajalec je za potrošniške kreditne pogodbe, pri katerih dajalci kreditov niso banke, hranilnice oziroma kreditne institucije po zakonu, ki ureja bančništvo, izrecno predvidel in določil, da lahko znaša najvišja dopustna obrestna mera več (tudi občutno več), kot pa je obrestna mera, ki po 377. členu OZ ustvarja domnevo oderuštva. Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da so povprečne efektivne obrestne mere, ki jih skladno s 26. členom ZPotK-2 dvakrat letno objavlja Banka Slovenije, izračunane na podlagi potrošniških kreditnih pogodb, ki so jih sklenile banke in hranilnice v Sloveniji. To pomeni, da že obrestne mere, ki jih predpisujejo banke in hranilnice, pri kratkoročnih kreditih večkratno presegajo najvišjo dopustno obrestno mero iz 377. člena OZ. V sodni praksi ali pravni teoriji se nikoli ni izpostavilo stališče, da bi bili tovrstni krediti bank in sorodnih finančnih organizacij oderuški iz razloga, ker EOM presega obrestno mero, določeno v 377. členu OZ. Za določitev najvišje še dopustne obrestne mere potrošniških kreditov je treba uporabiti specialne (in poznejše) določbe Zakona o potrošniških kreditih, ne pa splošne določbe 377. člena OZ, saj specialni predpis
Opredelitve so strojno izluščene iz besedila členov in skrajšane. Pravno velja besedilo člena, do katerega vodi povezava.