iuris

Ključni revizijski partner

Izraz je opredeljen v enem predpisu.

partner ali več partnerjev, zadolženih za posle, ki je: – pooblaščeni revizor ali več pooblaščenih revizorjev, ki ga ali jih revizijska družba imenuje za posamezni revizijski posel kot glavnega odgovornega ali glavne odgovorne za izvajanje obvezne revizije v imenu revizijske družbe in ki podpiše ali podpišejo revizorjevo poročilo; ali – v primeru revizije skupine pooblaščeni revizor ali več pooblaščenih revizorjev, ki jih revizijska družba imenuje kot glavnega odgovornega ali glavne odgovorne za izvajanje obvezne revizije na ravni skupine in ki podpiše ali podpišejo revizorjevo poročilo skupine; ali – pooblaščeni revizor ali več pooblaščenih revizorjev, ki podpiše ali podpišejo revizorjevo poročilo

Kje se izraz uporablja

  • 40. člen ZRev-2 – (revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih)

    … Revizorjevo poročilo o ločenih ali konsolidiranih računovodskih izkazih sestavi in podpiše ključni revizijski partner ali ključni revizijski partnerji. (2) V primeru, da revizorjevo poročilo o ločenih oziroma konsolidiranih računovodskih i …

  • 43. člen ZRev-2 – (obvezne revizije konsolidiranih računovodskih izkazov in dajanja zagotovil o konsolidiranih poročilih o trajnostnosti)

    (1) Pri obvezni reviziji konsolidiranih računovodskih izkazov nosi ključni revizijski partner skupine celotno odgovornost za revizorjevo poročilo o konsolidiranih računovodskih izkazih ter za dodatno poročilo k revizijskemu poročilu iz 11. …

  • 44. člen ZRev-2 – (neodvisnost in nepristranskost revidiranja)

    … zaposleni pri revizijski družbi ter z njimi povezane osebe, osebe, ki so del mreže, v katero je vključena revizijska družba, ali katere koli druge fizične osebe, katerih storitve so na voljo revizijski družbi ali kateri koli osebi, ki je z …

  • 45. člen ZRev-2 – (prepoved revidiranja v posamezni pravni osebi in prepoved nerevizijskih storitev pri subjektih javnega interesa, pri katerih revizijska družba opravlja storitve dajanja zagotovil o trajnostnosti)

    … (4) Pooblaščeni revizor ne sme opravljati nalog revidiranja v pravni osebi, če: – je kot ključni revizijski partner opravljal revizijo računovodskih izkazov pri tej pravni osebi neprekinjeno največ sedem let po datumu prvega imenovanja in …

  • 45.b člen ZRev-2 – (organizacija dela)

    (1) Revizijska družba imenuje vsaj enega ključnega revizijskega partnerja, ki dejavno sodeluje pri revidiranju. Glavna merila, na podlagi katerih revizijska družba izbere ključne revizijske partnerje, so zagotavljanje kakovostne revizije, n …

  • 50. člen ZRev-2 – (izdaja dovoljenja zakonitim revizorjem in revizijskim podjetjem)

    … opravi preizkus strokovnih znanj. (2) Preizkus strokovnih znanj poteka v slovenskem jeziku in vključuje preverjanje znanja s področij slovenskega prava iz prvega odstavka prejšnjega člena in slovenskih računovodskih standardov. Način in vs …

  • 77. člen ZRev-2 – (redno poročanje in poročanje na zahtevo Agencije)

    … revizijo računovodskih izkazov; in - številu revizijskih poročil, ki jih je podpisal posamezen ključni revizijski partner. (2) Revizijska družba Agenciji enkrat mesečno poroča o pogodbah o revidiranju. (3) Revizijska družba na zahtevo Agen …

  • 81.c člen ZRev-2 – (začasna prepoved opravljanja revizije računovodskih izkazov ali dajanja zagotovil o trajnostnosti ali podpisovanja revizorjevih poročil v zvezi z revizijo računovodskih izkazov ali dajanjem zagotovil o trajnostnosti)

    … revizijska družba ne zagotovi, da je revizorjevo poročilo iz 40. člena tega zakona podpisano izključno s strani ključnega revizijskega partnerja ali ključnih revizijskih partnerjev. (2) Agencija pooblaščenemu revizorju ali ključnemu revizi …

Sodna praksa k 3. člen ZRev-2

  • VSL Sodba I Cpg 253/2021
    Višje sodišče v Ljubljani · 8. 7. 2021

    Tožnik ne more uspeti z uveljavljanjem ničnosti letnega poročila s sklicevanjem na neustrezno izvedeno povečanje osnovnega kapitala, ki je bilo s sklepom sprejeto na skupščini, pregledano s strani revizorja in vpisano v sodni register. Takšna tožba je nesklepčna. Nepravilno izvedeno povečanje osnovnega kapitala bi lahko tožnik uveljavljal z izpodbijanjem takega sklepa, ne more pa na takšni podlagi uveljavljati ničnosti letnega poročila. Ničnost letnega poročila ni podana, če je bil izkazan nižji dobiček, kot v resnici. Navedeno namreč ne nasprotuje določbam zakona, ki se uporabljajo izključno ali pretežno za zaščito upnikov družbe ali so sicer v javnem interesu, v smislu prvega dostavka 401. člena ZGD-1. Dejanski stan te določbe bi bil podan v nasprotnem primeru, to je če bi bil neresnično prikazan višji dobiček, saj bi s tem prišlo do ogrožanja upnikov. Namen ureditve iz prvega odstavka 399. člena ZGD-1 je zagotoviti nadaljnji obstoj in pogoje za delovanje družbe, kar zagotavlja ohranitev in dolgoročno donosnost podjetja, s čimer se ščiti tudi naložba manjšinskih delničarjev v taki družbi. Izpolnjevanje namena te zakonske ureditve pa terja, da se ekonomska nuj

  • VSRS Sklep X Ips 365/2016
    Vrhovno sodišče RS · 1. 2. 2017

    Če revident uveljavlja odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, mora tudi izpostaviti in opraviti primerjavo dejanskega stanja iz izpodbijane sodbe s sodnimi odločbami, od katerih naj bi izpodbijana odločitev odstopala. Revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih podpiše pooblaščeni revizor, tj. zakoniti revizor, ki ima veljavno dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja po tem zakonu in ga revizijska družba imenuje za posamezni revizijski posel kot glavnega odgovornega za izvajanje obvezne revizije v imenu revizijske družbe (ključni revizijski partner). Drugačne vloge oziroma odgovornosti podpisnikov revizorjevega poročila zakon ne predvideva, zato za vsebino revizorjevega poročila kot pooblaščeni revizor odgovarja vsak, ki poročilo podpiše. Zatrjevane in neizkazane zelo hude posledice izpodbijanega opomina zaradi kršitev pravil revidiranja, ki izhajajo iz ureditve po ZRev-2, ne pomenijo zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

  • UPRS sodba I U 1430/2015
    Upravno sodišče RS · 27. 9. 2016

    Subjektu nadzora v postopku za izrek opomina je spoštovanje načela kontradiktornosti zagotovljeno s tem, da se z vročitvijo odločbe o začetku postopka seznani z dejstvi in dokazi, ki po mnenju Agencije utemeljujejo začetek postopka ter s tem, da ima možnost podati izjavo o razlogih za začetek postopka, v katerih lahko navaja dejstva in predlaga dokaze (139. člen ZRev-2). V takem primeru Agencija lahko šele nato izda odločbo o izreku opomina, pri čemer pa lahko odločitev opre le na dejstva in dokaze, ki so navedeni v odločbi o začetku postopka oziroma v izjavi subjekta nadzora.

Vse odločbe (7) →

Sorodni izrazi

Opredelitve so strojno izluščene iz besedila členov in skrajšane. Pravno velja besedilo člena, do katerega vodi povezava.