Hidravlično lomljenje
Izraz je opredeljen v enem predpisu.
postopek izkoriščanja ogljikovodikov, pri katerem se v vrtino vtiska voda ali voda z dodatkom mehanskih delcev in kemičnih dodatkov z namenom, da se na ta način poveča naravna razpokanost kamnine ali ustvari umetni sistem razpok, s čimer se poveča njena prepustnost
Kje se izraz uporablja
- 6. člen ZRud-1 – (pogoji za pridobitev dovoljenja za raziskovanje in rudarske pravice za izkoriščanje)
… pridobiti dovoljenja za raziskovanje in rudarske pravice za izkoriščanje ogljikovodikov s hidravličnim lomljenjem ali z namenom vbrizgavanja in shranjevanja ogljikovega dioksida. (3) Ne glede na izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka teg …
- 69. člen ZRud-1 – (obveznosti pred začetkom izkoriščanja mineralnih surovin in izvajanja zahtevnih rudarskih del)
… odstavek tega člena ni mogoče potrditi rudarskega projekta za izvedbo del, ki vključujejo hidravlično lomljenje.
- 142. člen ZRud-1 – (prekrški)
… infrastrukture ne vodi evidence na predpisani način (peti odstavek 94. člena); 16. če izvaja hidravlično lomljenje (drugi odstavek 6. člena); 17. če rudarskih del ne izvaja skladno z rudarsko tehnično dokumentacijo (prvi odstavek 102. člen …
Sodna praksa k 2. člen ZRud-1
- UPRS Sodba III U 122/2019-14Upravno sodišče RS · 21. 2. 2024
Odločba mora biti polno obrazložena, tako z dejanskega kot s pravnega vidika, sicer sodišču, ki odloča v upravnem sporu, pomanjkljiva obrazložitev onemogoča preizkus zakonitosti sprejete odločitve, kar je v konkretni zadevi, kjer gre za enostopenjski upravni postopek, v katerem se obravnavajo strokovno-tehnična vprašanja, še toliko bolj pomembno. Ker izpodbijana odločba nima razlogov o odločilnih dejstvih, poleg tega pa v upravnem spisu zadeve ni listin, ki bi sodišču omogočale preizkus te vsebine, ima po presoji sodišča izpodbijana odločba takšne pomanjkljivosti, da je ni mogoče preizkusiti.
- UPRS Sodba III U 229/2019-24Upravno sodišče RS · 4. 5. 2021
Ugovor tožeče stranke, da bi morala tožena stranka pri izračunu upoštevati in razmejiti obdobje do dne, ko je bil nad tožečo stranko uveden stečajni postopek, od obdobja po tem datumu, ni utemeljen. Plačevanje koncesnine je obveznost koncesionarja, ki traja ves čas trajanja koncesijske pogodbe. Niti Uredba o načinu določanja plačila za rudarsko pravico niti ZRud-1 ne določata, da bi se morala čas pred uvedbo stečajnega postopka in čas po uvedbi tega postopka, ko ima stečajni dolžnik še vedno rudarsko pravico, obravnavati različno, in da bi moral biti za vsako tako obdobje izdelan ločen izračun. Tožena stranka pa je napačno uporabila materialno pravo, ker je koncesnino odmerila za celotno leto 2018 in pri tem ni upoštevala, da je rudarska pravica tožeči stranki prenehala dne 30. 11. 2018. Rudarsko pravico je tožena stranka pridobila s koncesijo na podlagi rudarskega koncesijskega akta, ta pa je ugasnila po zakonu z dnem 30. 11. 2018. S tem dnem je zato prenehala veljati tudi koncesijska pogodba, ki je podlaga za odmero koncesnine.
- UPRS Sodba I U 670/2019-10Upravno sodišče RS · 5. 9. 2019
Postopek na podlagi vloge za pridobitev rudarske pravice brez javnega razpisa je treba obravnavati kot postopek za izdajo upravnega akta v smislu četrtega odstavka 5. člena ZUS-1.
Opredelitve so strojno izluščene iz besedila členov in skrajšane. Pravno velja besedilo člena, do katerega vodi povezava.