Dokazilo o izvoru
Izraz je opredeljen v enem predpisu.
dokument, kot je sklep o dedovanju, dovoljenje o izvozu, oporoka, pogodba, odločba sodišča ali upravnega organa, izpisek iz evidence prodaje, ali druga verodostojna listina, iz katere izhaja, da je oseba arheološko najdbo ali zbirko takšnih najdb pridobila v last ali hrambo. Dokazilo o izvoru je lahko tudi izvedensko mnenje, izjava prejšnjega lastnika ali druge priče ali druga dokumentacija, kot je fotografija, posnetek, objava v publikaciji. Kot dokazilo o izvoru se šteje tudi prijava o najdbi ali prijava o hrambi na podlagi tega zakona
Kje se izraz uporablja
- 53. člen ZVKD-1 – (hranjenje arheoloških najdb in postopek za pridobitev dokazila o izvoru)
Kdor hrani arheološko najdbo ali zbirko takih najdb, mora zanje imeti dokazilo o izvoru. (2) Oseba, ki hrani arheološko najdbo ali zbirko takih najdb, pa zanjo nima dokazila o izvoru, mora o tem obvestiti ministrstvo. (3) Ministrstvo na pod …
- 126. člen ZVKD-1 – (prekrški)
… arheološke ostaline v skladu s prvim odstavkom 26. člena tega zakona ali ne poseduje drugačnega dokazila o izvoru v skladu s prvim odstavkom 53. člena tega zakona, - ne pošlje poročila o poteku in izsledkih raziskave v skladu s prvi …
Sodna praksa k 3. člen ZVKD-1
- UPRS Sodba I U 2483/2018-9Upravno sodišče RS · 16. 6. 2020
ZVKD-1 ne določa obveznosti pridobitve kulturnovartsvenega soglasje le v primerih, ko gre za postavitev objektov v smislu ZGO-1. Prav tako ni pomemben namen, zaradi katerega je bil poseg izveden. Tožnik zato ne more uspeti z ugovori, s katerimi navaja, da gre zgolj za »tehnično oviro«, ki preprečuje psom vstop na zemljišče in prestavlja oporo grmičkom in navijalkam.
- UPRS Sodba IV U 135/2018-12Upravno sodišče RS · 23. 4. 2020
Tožena stranka je pravilno in zakonito izdala odločbo, s katero je zavrnila zahtevo investitorja za izdajo kulturnovarstvenega soglasja za objekt, ki je že bil izgrajen, saj je pravilno ugotovila, da je poseg na že zgrajenem objektu v neskladju z varstvenim režimom območja kulturne dediščine, saj ne sledi značilnostim prostora in obstoječi grajeni strukturi, ki je v varovanem območju dediščine prepoznana kot varovana vrednota.
- UPRS Sodba I U 343/2018-9Upravno sodišče RS · 26. 11. 2019
Skladno s prvim odstavkom 28. člena ZVKD-1 je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje za vsak poseg v kulturni spomenik. Kot poseg v dediščino so v 27. točki 3. člena ZVKD-1 opredeljena vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakor koli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo, zlasti pa vse spremembe dediščine, ki se štejejo za gradnjo v skladu s predpisi o graditvi objektov, dela pri vzdrževanju in uporabi dediščine, premeščanje dediščine ali njenih delov, dejavnosti in ravnanja, ki se izvajajo v zvezi z dediščino ali neposredno z njo ter iskanje arheoloških ostalin in raziskave dediščine. Glede na široko opredelitev „posega v dediščino“ zakonska določba zajema tudi postavitev ograje na predhodno stoječe kovinske stebričke.
Sorodni izrazi
Opredelitve so strojno izluščene iz besedila členov in skrajšane. Pravno velja besedilo člena, do katerega vodi povezava.