iuris

Cestišče

Izraz je opredeljen v enem predpisu.

del ceste, ki ga sestavljajo vozišče, ločilni pasovi, kolesarske steze, pločniki, bankine, naprave za odvodnjavanje, če potekajo ob vozišču, kolesarski stezi ali pločniku, ter zračni prostor v višini 15 metrov pri državnih cestah, pri občinskih cestah pa v višini 7 metrov, merjeno od točke na osi vozišča

Kje se izraz uporablja

  • 3. člen ZCes-2 – (pojem in status javnih cest in stvarne pravice na javni cesti)

    … stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti. (9) Na prometnih površinah zunaj cestišča javne ceste in na površinah ob njem je za opravljanje sezonske gospodarske dejavnosti mogoče pridobiti posebno pravico uporabe. (10) Ne …

  • 5. člen ZCes-2 – (uporaba javnih cest)

    … način in pod pogoji, določenimi s tem zakonom. (2) Uporaba javne ceste, s katero se zasede cestišče z namenom oviranja ali preprečevanja prometa na njej, je prepovedana. (3) Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v n …

  • 6. člen ZCes-2 – (prepovedi ogrožanja varne uporabe javne ceste)

    … odvajati meteorno vodo, odplake in druge tekočine; -  ovirati odtekanje vode; 2.      na cestišču javne ceste: -  razsipati sipek material, razen posipnih materialov v času izvajanja zimske službe, nanašati blato ali ga kako drugače onesna …

  • 11. člen ZCes-2 – (sestavni deli ceste)

    … zemljišča ali kot samostojne funkcionalne celote sestavljajo: -        cestno telo; -        cestišče; -        brežine ceste; -        cestni objekti; -        prometna signalizacija in prometna oprema; -        cestni priključki do meje …

  • 22. člen ZCes-2 – (obveznosti lastnikov ali imetnikov pravice uporabe nepremičnin ob javni cesti)

    … objektov zaradi njihovega vzdrževanja; -        gradnjo objektov in naprav za odvodnjavanje cestišča in cestnega telesa; -        postavitev prometne signalizacije in prometne opreme; -        izvedbo ukrepov in postavitev začasnih ali sta …

Sodna praksa k 2. člen ZCes-2

  • VSK Sodba PRp 410/2025
    Višje sodišče v Kopru · 13. 1. 2026

    Po 33. točki 3. člena ZPrCP je prehitevanje vožnja mimo drugega udeleženca cestnega prometa, ki se premika v isti smeri po prometnem pasu ali delu smernega vozišča, ki je namenjen prometu. Pri tem pa je treba upoštevati, da je v konkretnem primeru šlo za avtocesto, na kateri vozila večkrat stojijo v zastoju. Vsa tovorna vozila na voznem pasu so bila namreč namenjena v isto smer kot storilec, v kolono na voznem pasu jih je zaradi izrednih razmer razporejala policija, zato ni šlo za obvoz ovire na cestišču (kar je bistveni element "vožnje mimo" po 53. členu ZPrCP). Očitno pa so se vozila tudi dejansko premikala, sicer se storilec (ko ga je zaustavila policija) ne bi mogel vključiti v to kolono. Zaključek, da je šlo za prehitevanje, je na podlagi povedanega pravilen.

  • VSL Sklep II Cp 549/2024
    Višje sodišče v Ljubljani · 29. 5. 2025

    Upoštevaje dejstvo, da ima sosednje (državno) zemljišče status javnega dobra (čemur pritožnica ne oporeka), je sodišče prve stopnje izbralo pravilen kriterij za določitev meje (kriterij močnejše pravice) in ugotovilo najverjetnejšo katastrsko mejo. Odstop od tega kriterija bi bil mogoče le v primeru ugotovitve napak ali pomanjkljivosti v katastru.

  • VSM Sklep I Cp 477/2024
    Višje sodišče v Mariboru · 3. 12. 2024

    Sodišče dovoli nujno pot za nepremičnino, ki nima za redno rabo potrebne zveze z javno cesto ali pa bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški. Bistvena vprašanja, s katerimi se mora sodišče ukvarjati v postopku za določitev nujne poti so torej: 1. kaj predstavlja redno rabo gospodujoče nepremičnine in 2. ali ima gospodujoča nepremičnina za takšno rabo potrebno zvezo z javno cesto ali bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški. Redno rabo nepremičnine je treba ugotavljati v vsakem konkretnem primeru in upoštevati konkretne okoliščine primera. Pojem "redne rabe nepremičnine" se nanaša na vsakodnevno, običajno uporabo nepremičnine v skladu z njenim namenom. Pri večstanovanjski stavbi to pomeni tudi uporabo skupnih prostorov za dostop do stanovanj, do kleti ali skupnih parkirišč. Redna raba večstanovanjske stavbe tako vključuje tudi uporabo dostopnih poti do vhoda stavbe, saj je to običajen del uporabe skupnih prostorov, ki so namenjeni vsem etažnim lastnikom oziroma uporabnikom stavbe. Navedeno izhaja iz zakonske opredelitve, kaj so skupni deli stavbe v skladu z SPZ in SZ-1.

Vse odločbe (4) →

Sorodni izrazi

Opredelitve so strojno izluščene iz besedila členov in skrajšane. Pravno velja besedilo člena, do katerega vodi povezava.