iuris

Avdiovizualna medijska storitev

Izraz je opredeljen v 2 predpisih; pomen je vezan na predpis, v katerem je opredeljen.

storitev, kot je opredeljena v 56. in 57. členu Pogodbe o delovanju Evropske unije, kadar je glavni namen te storitve ali ločljivega dela te storitve zagotavljanje programskih vsebin, ki so pod uredniško odgovornostjo ponudnika avdiovizualne medijske storitve, splošni javnosti za obveščanje, zabavo ali izobraževanje prek elektronskih komunikacijskih omrežij, kot jih določa zakon, ki ureja elektronska komunikacijska omrežja. Tovrstna avdiovizualna medijska storitev je bodisi televizijski program bodisi avdiovizualna medijska storitev na zahtevo; ali avdiovizualno komercialno sporočilo.

pomeni, kot to določa zakon, ki ureja avdiovizualne medijske storitve

Kje se izraz uporablja

  • 1. člen ZAvMS – (vsebina zakona)

    … pravice, obveznosti in odgovornosti pravnih ter fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost ponujanja avdiovizualnih medijskih storitev in storitev platform za izmenjavo videov, pristojnost Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republi …

  • 4. člen ZAvMS – (pristojnost Republike Slovenije nad ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev)

    (1) Ponudnik avdiovizualne medijske storitve je v skladu s tem zakonom pod pristojnostjo Republike Slovenije, če imata sedež oziroma stalno prebivališče v Republiki Sloveniji ponudnik avdiovizualne medijske storitve in njegovo uredništvo. ( …

  • 6. člen ZAvMS – (sodelovanje med regulatornimi organi držav članic Evropske unije)

    … informacije oziroma podatke, potrebne za izvajanje Direktive 2010/13/EU. (2) Če ponudnik avdiovizualne medijske storitve pod pristojnostjo Republike Slovenije obvesti agencijo, da bo nudil storitve, ki bodo v celoti ali pretežno namenjene …

  • 7. člen ZAvMS – (objava obveznih podatkov)

    (1) Z namenom natančne seznanitve gledalcev oziroma uporabnikov avdiovizualnih medijskih storitev, kdo je odgovoren za vsebino avdiovizualnih medijskih storitev, mora ponudnik avdiovizualne medijske storitve na svoji spletni strani omogočit …

  • 8. člen ZAvMS – (varstvo avtorske in sorodnih pravic)

    (1) Varstvo avtorske in sorodnih pravic na delih, ki se razširjajo prek avdiovizualnih medijskih storitev, ureja zakon, ki ureja varstvo avtorske in sorodnih pravic, če ni v tem zakonu določeno drugače. (2) Ponudniki avdiovizualnih medijski …

  • 9. člen ZAvMS – (prepoved spodbujanja nasilja ali sovraštva in ščuvanja k storitvi terorističnih kaznivih dejanj)

    Prek avdiovizualnih medijskih storitev je prepovedano: -        spodbujati nasilje ali sovraštvo do skupine oseb ali člana take skupine na podlagi spola, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, ver …

  • 10. člen ZAvMS – (varstvo otrok in mladoletnikov)

    … mladoletnikov imajo prednost pred vsemi drugimi pravicami ter presojami. (2) Prepovedano je prek avdiovizualnih medijskih storitev prizadeti telesni, duševni ali moralni razvoj otrok in mladoletnikov. (3) Noben otrok ali mladoletnik ne sme …

  • 12. člen ZAvMS – (svoboda sprejemanja avdiovizualnih medijskih storitev)

    (1) Republika Slovenija zagotavlja svobodo sprejemanja avdiovizualnih medijskih storitev iz drugih držav članic Evropske unije in ne omejuje njihovega ponovnega prenašanja na svojem ozemlju iz razlogov, ki spadajo na področja, ki jih usklaj …

Sodna praksa k 3. člen ZAvMS

  • UPRS Sodba I U 347/2021-18
    Upravno sodišče RS · 19. 4. 2022

    Glede na navedeno dejavnost, ki jo izvaja tožnik, ne sodi med javne službe, tožnik pa tudi ni organiziran tako, da bi javno službo lahko izvajal oziroma tega, da mu je bila dodeljena koncesija za opravljanje javne službe, niti ne zatrjuje. Zato je toženka po presoji sodišča prejemek pravilno uvrstila med prihodke od televizijske dejavnosti. Drži sicer trditev tožnika, da se obravnavani prejemek po ZAvMS-B ne šteje več za prihodek iz televizijske dejavnosti, saj 38. člen ZAvMS po spremembi izrecno našteva prihodke, ki se vštevajo v osnovo za odmero, med njimi pa ni prejemkov, ki jih izdajatelj prejme za sofinanciranje programa od države. Vendar se ta ureditev, kot je sodišče že pojasnilo, v tej zadevi ne uporablja, saj se postopki, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, končajo po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona (43. člen ZAvMS-B).

  • UPRS Sodba I U 2165/2018-37
    Upravno sodišče RS · 22. 3. 2022

    Sprejem ukrepa za zagotovitev odprave nepravilnosti pomeni, da se zavezancu naložijo ravnanja, ki naj jih opravi s ciljem vzpostavitve zakonitega stanja. Ker je ukrep usmerjen v odpravo razlogov, ki so povzročili nezakonitost, je ustrezen ukrep le tisti, ki je z izvršitvijo sposoben doseči zakonito delovanje zavezanca. Iz tega izhaja nadaljnja zahteva, da mora biti ukrep prilagojen naravi in dejanskim okoliščinam konkretne kršitve. Izrek je določen, če je konkretiziran in je razvidno, kakšna obveznost je zavezancu naložena z inšpekcijskim ukrepom. Vsebina odločitve o obveznosti stranke mora biti formulirana tako, da je nedvomno izražena v dispozitivu, saj je le jasen in določen dispozitiv lahko izvršljiv. Iz izreka ni razvidno, katere in kako obsežne spremembe oziroma ukrepe, ki se nanašajo na njegovo delovanje, mora sprejeti tožnica, da bo glede na okoliščine, v katerih je do kršitve prišlo, za naprej odvrnila vsakršno možnost promocijskega umeščenja zdravstvene dejavnosti, zdravstvene storitve ali izvajalce zdravstvene dejavnosti. Glede na izrecno zakonsko določbo, da promocijsko umeščanje izdelkov pomeni kakršnokoli obliko avdiovizualnega komercialnega sporočanja,

  • UPRS Sodba I U 702/2019-16
    Upravno sodišče RS · 2. 7. 2020

    Tožnik pravilno opozarja, da se dokazovanje z izvedencem praviloma opravi na ustni obravnavi. Dokaz z izvedencem je primarno ustni dokaz. Toženka je tako s tem, ko dokazovanja ni izvedla na ustni obravnavi (čeprav je tožnik to zahteval), kršila postopek. Tožnik je ves čas postopka ugovarjal temu, da je izvedenec prihodke po pogodbi z Ministrstvom za kulturo in vse prihodke, prejete od občin in knjižene na kontu 7602, opredelil kot prihodke iz televizijske dejavnosti, kar je ugovor, ki se tiče višine osnove za izračun plačila. Zato je zaradi odstranitve dvoma o pravilnosti uvrstitve vseh teh prihodkov v prihodke od televizijske dejavnosti izvedenčevo dodatno zaslišanje na ustni obravnavi potrebno, saj je tožniku potrebno dati možnost, da mu postavlja konkretna vprašanja o uvrstitvi posameznih dohodkov v dohodke iz televizijske dejavnosti, še posebej, ker trdi, da so dohodki nastali zaradi snemanja vsebin za naročnika, njihovega arhiviranja in zaradi storitev osvetljevanja. Toženkina opustitev izvedbe tega dokaza zato predstavlja bistveno kršitev določb postopka.

Vse odločbe (4) →

Sorodni izrazi

Opredelitve so strojno izluščene iz besedila členov in skrajšane. Pravno velja besedilo člena, do katerega vodi povezava.