iuris

Arhiv arheološkega najdišča

Izraz je opredeljen v enem predpisu.

rezultat raziskave posameznega arheološkega najdišča skupaj z vsemi arheološkimi najdbami, vzorci in celotno dokumentacijo, ki spremlja arheološko raziskavo in poizkopavalno oziroma poterensko obdelavo, in mora biti trajno hranjen kot celota tako, da se omogoča dostop strokovni in širši javnosti

Kje se izraz uporablja

  • 33. člen ZVKD-1 – (raziskave)

    … oseba, ki vodi raziskavo, ima izključno pravico javne objave dokumentacije raziskave ali arhiva arheološkega najdišča v roku pet let od dneva zaključka raziskave. (4) Rok za predajo celotne in originalne dokumentacije raziskave nepremične …

  • 41. člen ZVKD-1 – (odškodnina za razvrednotenje)

    … najdišča je najmanj enaka vrednosti raziskav, ki bi bile potrebne za prevod uničene dediščine v arhiv arheološkega najdišča. (3) Odškodnino zahteva: -        za registrirano arheološko najdišče ali spomenik državnega pomena: v imenu Republ …

  • 115. člen ZVKD-1 – (inšpekcijski ukrepi v primeru nedovoljenih posegov)

    … višine vrednosti raziskave, ki bi bila potrebna za prevod uničenih arheoloških ostalin v arhiv arheološkega najdišča. (11) Denarni znesek, ki je potreben za izvedbo nadomestnega ukrepa iz druge alineje devetega odstavka tega člena, se lahk …

  • 127. člen ZVKD-1 – (prekrški)

    … in originalne dokumentacije raziskave nepremične dediščine ali celotnega in originalnega arhiva arheološkega najdišča v skladu s četrtim odstavkom 33. člena tega zakona, -        ne ravna s spomenikom v skladu z drugim odstavkom 36. člena …

  • 139.b člen ZVKD-1 – (podelitev pooblastil za opravljanje državne javne službe)

    … terena, spominska obeležja, grobišča in pokopališča ter ostanki struktur, -        pri vrtnoarhitekturni dediščini: ohranjajo se zasnova, oblikovani elementi in pritikline, -        pri arheoloških najdiščih: ohranjajo se ostanki struktur, …

Sodna praksa k 3. člen ZVKD-1

  • UPRS Sodba I U 2483/2018-9
    Upravno sodišče RS · 16. 6. 2020

    ZVKD-1 ne določa obveznosti pridobitve kulturnovartsvenega soglasje le v primerih, ko gre za postavitev objektov v smislu ZGO-1. Prav tako ni pomemben namen, zaradi katerega je bil poseg izveden. Tožnik zato ne more uspeti z ugovori, s katerimi navaja, da gre zgolj za »tehnično oviro«, ki preprečuje psom vstop na zemljišče in prestavlja oporo grmičkom in navijalkam.

  • UPRS Sodba IV U 135/2018-12
    Upravno sodišče RS · 23. 4. 2020

    Tožena stranka je pravilno in zakonito izdala odločbo, s katero je zavrnila zahtevo investitorja za izdajo kulturnovarstvenega soglasja za objekt, ki je že bil izgrajen, saj je pravilno ugotovila, da je poseg na že zgrajenem objektu v neskladju z varstvenim režimom območja kulturne dediščine, saj ne sledi značilnostim prostora in obstoječi grajeni strukturi, ki je v varovanem območju dediščine prepoznana kot varovana vrednota.

  • UPRS Sodba I U 343/2018-9
    Upravno sodišče RS · 26. 11. 2019

    Skladno s prvim odstavkom 28. člena ZVKD-1 je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje za vsak poseg v kulturni spomenik. Kot poseg v dediščino so v 27. točki 3. člena ZVKD-1 opredeljena vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakor koli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo, zlasti pa vse spremembe dediščine, ki se štejejo za gradnjo v skladu s predpisi o graditvi objektov, dela pri vzdrževanju in uporabi dediščine, premeščanje dediščine ali njenih delov, dejavnosti in ravnanja, ki se izvajajo v zvezi z dediščino ali neposredno z njo ter iskanje arheoloških ostalin in raziskave dediščine. Glede na široko opredelitev „posega v dediščino“ zakonska določba zajema tudi postavitev ograje na predhodno stoječe kovinske stebričke.

Vse odločbe (14) →

Sorodni izrazi

Opredelitve so strojno izluščene iz besedila členov in skrajšane. Pravno velja besedilo člena, do katerega vodi povezava.